Pri MK izšla Prunkova študija racionalistične civilizacije

Posebno pozornost posveča izzivom Evropske unije. "Pisal sem iz zvedavosti do tega, kako smo živeli in kako živimo sedaj," je povedal Prunk. Civilizacijo determinira spoznanje o veliki moči razuma Racionalistična civilizacija se je začela, ko so se v vsakdanjem življenju začela uveljavljati spoznanja racionalizma. To so spoznanja o veliki moči razuma, o zavesti, človekovem svobodnem rojstvu in tolerantnosti med različnimi nazori, je na novinarski konferenci pojasnil Prunk. Več kot 200-letni razvoj zahodne civilizacije Knjiga, ki šteje 587 strani, je izšla v zbirki Premiki, v kateri Mladinska knjiga (MK) izdaja dela s področja humanistike in družboslovja. Obravnava obdobje od leta 1776 do 21. stoletja. Knjiga ni omejena zgolj na opis politične, vojaške in ekonomske zgodovine, je povedal urednik in lektor knjige Tine Logar ter dodal, da je "avtor v njej skušal prikazati tudi življenje ljudi, razvoj znanosti in umetnosti".

V petih poglavjih Prunk obravnava temelje racionalistične civilizacije in njen razvoj, najprej v dobi meščanskih revolucij (1775-1849), nato v meščanski dobi (1850-1914), obdobju med obema vojnama (1914-1945) in povojnem obdobju. Na koncu se loti aktualnih tem, povezanih z Evropsko unijo, kot so staranje prebivalstva, islamizacija zahodnega sveta in globalizacija, je vsebino povzel Logar.

Mejnik civilizacije le letnica 1776 Za mejnik raziskovanja racionalistične civilizacije je Prunk postavil letnico 1776, ki so jo zaznamovali številni pomembni zgodovinski dogodki, med drugimi sprejetje Deklaracije o neodvisnosti ZDA. Od leta 1776 dalje Prunk razlaga zgodbo človeškega dela in življenja ter misli posameznikov o razumu. Po njegovih besedah ga je zanimalo tudi, kaj ljudje v več kot 200-letnem obdobju mislijo o razumu, politični filozofiji, osebni svobodi, demokraciji in politiki na splošno.

Razsvetljenstvo, racionalizem, liberalizem

Sodelavec in recenzent knjige Jožef Muhovič je presodil, da se v Prunkovi knjigi skozi razpon med emancipacijo 18. stoletja, produkcijo 19. stoletja, organizacijo 20. stoletja in naposled orientacijo 21. stoletja vlečejo "trije zastavonoše napredka" - razsvetljenstvo, racionalizem in liberalizem.

Spodbudila bo veliko dialoške volje

Med številnimi slovenskimi znanstveniki, ki so pripomogli k nastanku knjige, je bil tudi Igor Grdina, ki je povedal, da Prunkov podvig razume kot vložek v dialog o tem, "kaj se nam dogaja in kako se nam kaj dogaja". Grdina je presodil, da je to knjiga, ki bo pri mislečih naletela na veliko dialoške volje, ki sicer ne bo vselej pritrjujoča.

Smisel življenja nam je še vedno neznanka "Racionalistična civilizacija ni uspela razrešiti uganke o nekaterih ključnih bivanjskih vprašanjih, kot so smisel življenja, svoboda, resnica, Bog, strah pred boleznijo in smrtjo, ki modernega človeka pestijo ravno tako, kot so evropskega človeka na začetku evropske civilizacije v antični Grčiji pred 2500 leti," je Prunkovo misel iz knjige citiral Muhovič.