Po skoraj 80 letih opereta Grofica Marica spet na slovenskem odru

Zahtevnega projekta so se lotili Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec in Hiša kulture iz Celja, ki je umetniški partner v tem projektu. Sinoči so jo, po premieri 2. decembra lani v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu izvedli že sedmič, in kot vse prejšnje, je tudi ta bila razprodana in naletela na navdušen odziv občinstva. Da je delo madžarskega skladatelja Emmericha Kalmana po tolikih letih doživelo slovensko izvedbo prav v Žalcu, niti ni naključje, saj je središče Savinjske doline v zadnjem desetletju postalo pravo operetno mesto, kjer vsaki dve leti uprizorijo kakšno opereto, pravi naš sogovornik Simon Dvoršak, umetniški vodja Hiše kulture iz Celja in dirigent v tej predstavi.

Bolj priljubljena od Vesele vdove A dejstvo, da Grofice Marice, ki so jo sicer krstno uprizorili leta 1924 na Dunaju, že skoraj 80 let v slovenščini ni bilo na slovenskem odru, ni edini razlog za njeno ponovno postavitev. "Gre za eno najbolj kakovostnih operet na svetu, ki je v času tako imenovane srebrne dobe operete po priljubljenosti prekosila celo Veselo vdovo, ki velja za najslavnejšo opereto vseh časov oziroma dokazano največkrat izvedeno. Grofica Marica je za razliko od Vesele vdove doživela uspeh takoj," pravi Simon Dvoršak.

Pri nas ni prave operetne tradicije "Vsekakor Grofica Marica ni padla v pozabo, na žalost pa je bila opereta pri nas vedno malo podcenjena," pravi naš sogovornik, ki se je študijsko izpolnjeval tudi pri slovitem Georgeu Pehlivanianu na akademiji v Španiji, pred dvema letoma pa je iz muzikala diplomiral na Academy od Theatre Arts v Londonu, kjer je med drugim kot glasbeni vodja sodeloval tudi pri produkciji West Side Story pod mentorstvom znanega dirigenta Stuarta Pedlarja. "Za dobro uprizoritev operete je treba imeti tudi dobre operetne pevce, ki so seveda v prvi vrsti operni pevci. A veliko je tudi govorjenega teksta in dialogov, za kar se v prvi vrsti zahtevajo dobri igralci, ki z lahkoto odpojejo izjemno zahtevne pevske vloge. Ob tem, da nam manjka pravih operetnih pevcev in da pri nas ni operetne tradicije, kot jo poznajo v Avstriji, Nemčiji in na Madžarskem, verjetno tiči razlog, da se naše operne hiše ne odločajo za izlete v operete, ki niso bile tako popularne. Netopir, Vesela vdova, Noč v Benetkah, Cigan baron in morda še Kneginja čardaša, potem pa je že konec," še dodaja Dvoršak.

Pri opereti Grofica Marica pa gre poleg že omenjenih pevsko igralskih meril tudi za zelo zahtevno glasbeno, plesno, scensko in kostumsko postavitev, o čemer priča podatek, da šteje kar okrog 100 ustvarjalcev in sodelavcev pri predstavi, v katerega so vključili tudi otroški zbor, ki ga ponekod pri izvedbah tega dela tudi opustijo.

Ustvarjalci iz domačega okolja Ekipo v glavnem sestavljajo domačini iz okolice Žalca, ki pa so kot profesionalci angažirani v različnih kulturnih ustanovah. O projektu so se začeli pogovarjati že leta 2010, prave priprave pa so stekle lansko pomlad, ko je že začel vaditi pevski zbor, ki je edini amaterski sestav v tem projektu, potem pa so se priključili drugi ustvarjalci. Vrhunec priprav je bil v mesecu pred premiero, pri čemer je bilo logistično zelo zahtevno uskladiti sodelovanje tolikšnega števila ustvarjalcev.

Kot zanimivost velja omeniti, da v glavni vlogi Grofice Marice nastopa sopranistka mariborske opere Andreja Zakonjšek Krt, ki ima sicer glavno vlogo tudi v Kogojevi operi Črne maske, enem glavnih projektov Evropske prestolnice kulture v Mariboru.

Ljubitelji čardaša in valčka pridejo na svoj račun "Sicer pa gre za tipično opereto, z zapletom, z ljubezenskim trikotnikom ali pa kvadratom, kakor hočete in srečnim koncem, kar je bilo v splošnem vodilo vseh operetnih skladateljev, saj so le redke operete, ki imajo žalosten konec," še razloži Dvoršak in še posebej opozori na glasbeni del operete, ki se mu je kot dirigent v predstavi najbolj posvetil: "Opereta nedvomno navdušuje tudi z obilico madžarske glasbe, s čardašem v ospredju, kajpak je prisoten tudi valček, brez katerega operete sploh ne bi bilo. Orkestralno, pevsko in ne nazadnje tudi dirigentsko, gre za zelo zahtevno delo, ki je kot večina operet bilo pisano za cel simfonični orkester, mi pa smo našega morali skrčiti na 28 ljudi, ker jih na žalost več ne gre v orkestrski jašek v žalski dvorani."

Sicer pa bodo z opereto gostovali tudi v Lendavi, Krškem, Velenju, poletnem gledališču Studenec, z vodstvom ljubljanske opere pa se pogovarjajo tudi o možnostih gostovanja v novi operni hiši, še pove Simon Dvoršak.