Novomeški Anton Podbevšek Teater predstavlja Mozartov Requiem

V minimalistično zasnovani predstavi bodo v prvi vrsti nastopili trije igralci, vokalista in organist, je na današnji novinarski konferenci v Novem mestu pojasnil ravnatelj teatra Matjaž Berger. Po Bergerjevih besedah je imel Jernej Lorenci vse od začetka projekta zamisel, da bi skušal zadevo gledališko interpretirati kot stopinjo tik pred smrtjo in korak v smrt samega Mozarta. Projekt, ki so ga zastavili kot novo opero, je vsem ustvarjalcem ponudil izziv, kar je novembra ob predstavitvi novih produkcij Anton Podbevšek Teatra povedal sicer danes odsotni dramaturg Nebojša Pop Tasić. Uporabili so zgolj jedro Mozartove maše zadušnice Kot je menil Tasič, se Mozartov Requiem ukvarja s smrtjo, ki je intimna zadeva. Ker je bilo minulo 20. stoletje obkroženo s spektaklom smrti, se bo predstava dotikala intimnega občutka smrti in kesanja, Mozartov nedokončani Requiem pa je po njegovem mnenju pravšen za prikaz omenjenega. Uporabili so zgolj jedro Mozartove maše zadušnice, predstava pa se bo v veliki meri opirala na glasbeno liturgično podlago.

Režiser Lorenci je povedal, da je danes njegov 34. rojstni dan, v kratkem se mu bo rodil otrok in glede na to, kako živi, je gotovo že preko polovice življenja. Ob teh dejstvih se mu zastavljajo temeljna vprašanja o preteklosti in prihodnosti. Kot otrok je verjel, da odrasel človek pozna odgovore in da ga ni strah. Z leti je spoznal zmoto, nasprotno, strah je večji in večen, a se ga je naučil uspešno skrivati. V predstavi se vnovič sooča s tem neprestanim strahom in ga priznava.

Mozart je najbolj razvpit in zlorabljen skladatelj v zgodovini Predstavo je v osnovi opredelil kot zelo osebno gledališko mašo, kot srečanje s seboj in kombinacijo obojega. Po njegovi sodbi je Mozartov Requiem največje glasbeno delo v zgodovini, ki so ga prevedli v gledališki jezik. Mozart je najbolj razvpit in zlorabljen skladatelj v zgodovini, mesto Salzburg, v katerem je preživel nekaj časa, pa ga spominja na Mozartovo mrliško vežico. Navedenim pojmom in monumentalnosti so se v postavljanju igre že na začetku uprli. Mozartova črna maša se dotika smrti, o kateri ljudje vedo zelo malo. Ko so vzeli za izhodišče smrt, so ugotovili, da je to nepošteno, spoznali pa so, da se človek v taki situaciji znajde pred zidom, zato so predstavo postavili pred zid.

Ustvarjalci Lorencijevega Requiema Mozarta niso imeli pred očmi, temveč pred ušesi, je povedal igralec Primož Bezjak. Poslušali so različne izvedbe tega dela. Mozartovega lika niso jemali za oporo. Gre le za steno, besede in samoizpraševanje, je dejal. Po mnenju Katarine Stegnar pa gre tudi za vprašanje samote, saj je človek pred to steno sam. Prav zato v igri ni prepoznavnih značajev in situacij, je dejala.

V glavnih vlogah bodo nastopili: Katarina Stegnar, Primož Bezjak in Vladimir Vlaškalić, vokalista bosta sopranistka Simona Raffanelli Krajnc in kontratenorist Giovannino Raffanelli. Scenografija je delo Branka Hojnika, kostumografinja je Belinda Radulović, glasbo je priredil Branko Rožman.