Muzej človeških posegov v naravo

Projekt Postnaravani organizmi Evropske unije, ki se je na evropski turneji ustavil tudi pri nas, je delo Richarda Pella, ameriškega ustvarjalca, ki deluje na presečišču znanosti, strojništva in umetnosti. Pell je tudi ustanovitelj Centra za postnaravno zgodovino (Center for PostNatural History), posvečenega zbiranju, ozaveščanju, dokumentiranju in razstavljanju življenjskih oblik, ki so bile načrtno in namenoma spremenjene skozi človeške posege: udomačitev, selektivno rejo ali genski inženiring ‒ zato tudi postnaravano pojmovanje.

V ljubljanski Galeriji Kapelica je tako postavljen postnaravni muzej, krog, v katerem se odvija zgodba evolucije, v katero neprestano posega človek. Postavitev, ki skozi zgodovinski in družbeni kontekst posameznih znanstvenih gest pripoveduje zgodbo o kulturnem spreminjanju narave in njenem instrumentaliziranju, nagovarja vsakega posameznika posebej. Telefonski aparat podaja zvočno pripoved vključenih organizmov, ki niso (več) produkt narave, temveč formalni in funkcionalni rezultat kulture. Zamegljena luč s tem, ko se s pripovedovanjem vse bolj osvetljujeta ozadje in pomen posamezne vrste, z dramaturško napetostjo vse močneje sveti tudi na organizem. V postnaravnem muzeju tako sprevidimo, da v njem ne zremo v naravo, temveč uvidimo kulturo oziroma družbo ali, kot nas skozi telefonsko slušalko na začetku miselno napoti posneti glas, "predstavljene organizme lahko razumemo tudi kot artefakte kulture, ki utelešajo človekove želje, moč, strahove in hrepenenja".

Pred gledalca so postavljene udomačene živalske vrste, genetsko spremenjene rastlinske in živalske vrste ter laboratorijske živali. Pred nami se razkrivajo znanstvena ozadja posameznih primerov z nakazanimi posledicami v družbi. Vse bolj pa odpirajo vprašanja o razmerju med naravnim in kulturnim, med nastalim in ustvarjenim, bivajočim in uporabljenim, procesom in posegom ter podobno.

Po muzeju za človekove potrebe in želje ustvarjene narave se tako sprehodimo od izvora moderne pasme psov, rdečega kanarčka (verjetno prve gensko ustvarjene vrste) iz Nemčije, vrste tulipanov iz leta 1620 (tik pred tem, ko je tulipmanija prevzela vso nizozemsko ekonomijo), transgenega komarja, namenjenega boju z malarijo, laboratorijskih podgan s Finske, namenjenih biološkemu proučevanju alkoholizma, laboratorijske žabe, ki je bila pomembna pri raziskavah na področju nadzorovanja rojstev, laboratorijske miši do genetsko izboljšane oblike ptičje gripe, ki je lansko zimo povzročila marsikatero tesnobo, farmacevtsko-ekonomske odgovore in različne medicinske odzive.

Postnaravni muzej po načrtovano ustvarjeni bioverziteti tako med drugimi poudarja vprašanje antropocentrizma, pa tudi, kot so zapisali ob razstavi: "Z vsakim razstavljenim primerkom se poskuša v posamezniku vzbuditi vprašanje: 'Ali ta vrsta obogati človeštvo in biosfero kot celoto ali ne?'"

Avtor projekta bo imel v Kapelici 14. februarja ob 20. uri tudi predavanje o postanaravni zgodovini.