Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
13. 3. 2012,
22.09

Osveženo pred

9 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 13. 3. 2012, 22.09

9 let, 2 meseca

"Danes ni lahko biti ustvarjalec"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Okrogla miza na Slovenskih glasbenih dnevih je nocoj soočila predstavnike različnih skladateljskih generacij.

Ti so skozi prizmo medgeneracijskih povezovanj in trenj pogledali tako v preteklost kot v sedanjost. Medtem ko je pred pol stoletja obstajal velik prepad med "staro šolo" in mladimi komponisti, željnimi novosti, danes temu ni več tako.

"V avantgardo zazrti Slavko Osterc je bil zamolčan" Kot se je spominjal Ivo Petrić, je medgeneracijski prepad verjetno najbolj zaznamoval prav njegovo generacijo. Na začetku njihove poti je bil namreč alfa in omega v slovenski glasbi tradicionalist Lucijan Marija Škerjanc. O aktualnih glasbenih smernicah v svetu, za razliko od današnje mladine, niso imeli skoraj nobenih informacij, niti partitur, kaj šele posnetkov, v avantgardo zazrti Slavko Osterc pa je bil zamolčan.

Zaradi Škerjančevega nasprotovanja so na Akademiji za glasbo ustanovili t. i. Klub komponistov, iz katerega je leta 1960 nastala skupina Pro musica viva, ki je slovensko glasbo približala sodobnim tokovom. Začeli so prirejati koncerte in se seznanjati z deli npr. Hindemitha, Ligetija, Pendereckega. "Bili smo torej samouki," je poudaril Petrić. Izmed starejših kolegov se je z njimi "prebijal" le Primož Ramovš.

"Mi smo čepeli vsak v svojem kotu" Začetno obdobje srednje skladateljske generacije je bilo drugačno. Po besedah Nenada Firšta jih je bilo premalo za tehtno generacijsko povezovanje. "Mi smo čepeli vsak v svojem kotu," je dodala Larisa Vrhunc, Dušan Bavdek pa je priznal, da je s svojimi profesorji občasno le prišel v konflikt, a to danes pripisuje svoji nezrelosti.

Mladi komponisti medgeneracijskih trenj ne poznajo, v času interneta so jim informacije na dosegu roke. Stično točko med seboj pa so, kot pravi Matej Bonin, našli v želji po angažmaju. Vendar brez pogleda v zgodovino ni mogoče ustvarjati, je prepričana Nina Šenk.

"Profesionalizem se z raznimi vrtnimi ansambli že skoraj uničuje" Vsaka generacija se, kot je bilo mogoče slišati na omizju, sooča s svojimi težavami. Toda Petrić je prepričan, da je danes težje biti ustvarjalec, ker postaja vedno manjši, a elitistični del kulture in umetnosti. Njegovo delo je vse manj cenjeno, profesionalizem se z raznimi vrtnimi ansambli že skoraj uničuje, merila so katastrofalna. A to gre najbrž pripisati duhu časa: tudi v likovni umetnosti ni treba več znati narisati obraza in tudi za politiko ne potrebuješ več izobrazbe. Od glasbe je danes, kot je sklenil Milko Lazar, težko (pre)živeti.

Ne spreglejte