Carreras "kriv" za cestni zamašek in polno Areno Stožice

Dve in pol uri trajajoč koncert z 20-minutnih odmorom se je začel že nekaj minut čez 20. uro. Nisem prepričana, ali se gospod Carreras, ki je nastopal v klasičnem črnem fraku in belo srajco z metuljčkom, v znak spoštovanja občinstva enostavno drži ure ali je tak pač operni bonton. Nastop, ki smo ga tisti v zadnjih vrstah lahko spremljali na dveh zaslonih – levo in desno od glavnega odra, je bil sestavljen iz dveh delov. Prvi je bil malenkost bolj umirjen kot drugi, medtem ko so bili v drugem napevi bolj dinamični, glasovi bolj variabilni, aplavz pa bistveno glasnejši. Na odru smo spremljali izmenjavo šarmantnega Carrerasa, simpatične sopranistke Celine Byrne, ki je vmes zamenjala tudi garderobo, in odličnega Simfoničnega orkestra RTV Slovenije pod taktirko maestra Davida Gimeneza.

Med negativnimi presenečenji bi izpostavila bolj kot ne vsakodnevne stilske podobe obiskovalcev (pravih večernih toalet nisem opazila), ki so bolj spominjale na športni dogodek kot operni spektakel, pitje šampanjca iz plastičnih kozarcev in ponujanje ustne vode (?) v preddverju dvorane, naknadno »kapljanje« gledalcev v dvorano ter nizke temperature, ki so nas neprivlačno hladile med nastopom.