Top pet poletnih ljubljanskih osvežitev

1. Knjižnice pod krošnjami – listanje, branje in uživanje

V Ljubljani je kar osem bralnih otokov Knjižnice pod krošnjami, ki več ali manj pod hladom dreves ponujajo različne tematske nabore knjig in revij ter spremljajoči program. Najbolj znana je tista pod tivolskimi krošnjami – med ribnikom, Čolnarno in rastlinjakom. Čas za listanje je, medtem ko boste lahko opazovali, kako so se v ribniku lepo razbohotili lokvanji, ob sredah, četrtkih in petkih od 15. do 20. ure. Ob sobotah in nedeljah imate več možnosti, saj je tivolska bralnica odprta med 10. in 20. uro. Tu boste našli več otroških knjig, program, ki jo spremlja, je prav tako posvečen otrokom.

S pričevalci zgodovine se lahko srečujete v parku ob Rimskem zidu. Na južni stranici izvirnega emonskega zidu boste našli še eno priložnost za listanje knjig. Sledite stebrom, ki ji je naredil Jože Plečnik, in prišli boste na pravi kraj. Tu se bo v hladu mestne zelenice čas ustavil, pogledali boste lahko nazaj. Seveda ni naključje, da so za branje ob Rimskem zidu in ob 2000. obletnici ustanovitve Emone, ki jo praznujemo letos, nabrali knjige o emonski Ljubljani in rimski kulturni dediščini. Tu vas bodo pričakali ob četrtkih in petkih med 10. in 19. uro

Ob poroki, poletni projekciji filma, razstavi ali panoramskem pogledu s stolpa je Knjižnica pod krošnjami na Ljubljanskem gradu še eden od dobrih razlogov, da se povzpnete nad vrh mesta. Tukaj so knjige z mislijo na turiste izbrane v različnih jezikih, nekaj je tudi tistih prav o Ljubljani in Sloveniji. Ob srkanju limonade bo ob hladu grajskega dvorišča in dreves še tako vroč dan postal znosnejši, še lepši pa bo, če si boste v programu izbrali kakšno izmed bralnih glasb v živo. Na grajskem griču berejo ob petkih, sobotah in nedeljah med 10. in 20. uro.

Preostali bralni otoki z različnimi tematskimi poudarki so še Trnovska plaža, Park zvezda, DC Mala Ulica, Tobačna in Viški vrtec.

2. Za prevetritev misli in pogleda

Če ste privrženec resnejše ohladitve, kot jo zagotavljajo krošnje dreves, se lahko zatečete med debele zidove stavb, kjer vas bodo po večini sprejeli še klimatizirani prostori. Vzemite si čas za oglede različnih razstav. V Moderni galeriji je na primer poleg stalne postavitve na ogled fotografski opus Božidarja Jakca. Pot vsekakor od tam nadaljujte ali pa začnite po Jakopičevem drevoredu, kjer si lahko v galeriji na prostem ogledate tudi fotografsko razstavo.

Vzpnite se do Gradu Tivoli. Zavetje pred visokimi temperaturami in vsakdanom boste našli v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, kjer je do 20. julija na ogled skupinska razstava Prečenje. Njen kurator je Tevž Logar. Po tem ko ste si prevetrili pogled in misli, si lahko pred grafičnim centrom, na enem izmed prijetnejših ljubljanskih vrtov, osvežite tudi telo.

3. Na klop v rastlinski minimundus

Ljubljanski botanični vrt spada med starejše evropske vrtove, v jugovzhodnem delu Evrope je celo najstarejši. Neprekinjeno deluje od leta 1810, ko so ob njegovem odprtju zasadili lipo, ta stoji še danes.

V rastlinski minimundus, ki z zunanjim prostorom in tropskim rastlinjakom predstavlja rastline z vseh celin, se lahko kdaj podate tudi manj ambiciozno. Rastlinje si lahko vsake toliko ogledujete le od daleč, s klopi, nameščenih na sprehajalnih poti okoli ribnikov in gredic.

Čas se tukaj ustavi, dan umiri. Po novem se lahko v botaničnem vrtu okrepčate tudi v čajnici. V poletnih dneh se prileže tudi mrzel zeliščni napitek.

4. Muzejska ploščad ima svoj čar

Ploščad pred Slovenskim etnografskim muzejem ima svoj čar, podnevi in zvečer. Še posebej če tam priredijo kakšen dogodek. Karakterne so tudi postavitve, ki vsake toliko pojavijo v okviru različnih projektov in pobud.

Muzejska ploščad ponuja marsikaj tudi ob vročih dneh. Med najhujšo pripeko se lahko tako kot med tivolskimi drevesi tudi tukaj zatečete v bližnji etnografski muzej ali galerijo sodobne umetnosti.

Ko se malo spusti sonce, se zleknite na ležalnike v bližnji kavarni. Če bo torek zvečer, boste lahko med tem spremljali še vrtenje plesalcev swinga. Užitek jih je gledati.

5. Rečna nabrežja so živahna

Z različnimi ureditvami v zadnjih letih postaja Ljubljanica vse bolj povezana z mestom. Kar nekaj je možnosti, kjer se lahko usedete in spremljate njeno gibanje, ob tem pa za tisti čas posvojite kos javnega prostora, se ob tem ohladite in sprostite.

Trnovski pristan, nabrežje, kjer so nekoč iztovarjali podpeški kamen, je leta 1936 Jože Plečnik prekril z kamnitimi terasami. Mir boste tam našli pod vrbami, knjige v še enem izmed bralnih otokov Knjižnice pod krošnjami.

Poleg Trnovskega pristana in Brega ob Ljubljanici je Petkovškovo nabrežje še ena od možnosti, kjer vam bo piš vetra iznad reke pomagal prebroditi poletni dan. Ob tem pa se lahko zgodi še to, da boste z Mesarskega mostu slišali kakšen glasbeni zven.