Četrtek, 21. 3. 2019, 19.00
5 let, 8 mesecev
Študentje pripravili ideje za umetni otok v slovenskem morju #video
Na Obali kujejo velikopotezne načrte, javnost pa se sprašuje, ali gre za realne projekte ali zgolj utopične želje. Pred časom je tam buril duhove Popovičev stolp, ki naj bi postal eden od simbolov sodobnega Kopra, v Izoli pa medtem že več kot desetletje razpravljajo o gradnji umetnega otoka. Preverili smo, koliko realnih možnosti ima ta zamisel.
Izola je bila včasih otoško mesto. V 18. stoletju pa so jo nato povezali s kopnim, a želja po otoku je ostala. Že 15 let trajajo razprave o njegovi gradnji. Temu so se pridružili tudi študentje arhitekture, ki so podali svoje inovativne ideje za projekt Izolski otok.
Z novim otokom nove rekreacijske površine in obala
"Naša ideja je novi plavajoči sistem, ki je zelen in omogoča veliko rekreacijske površine za Izolo. Glavno vprašanje je bilo pomanjkanje rekreacijskih površin in obale. To je zelo lahek sistem, ki ni osredotočen le nase, ampak pripelje tudi prenovitev celotnega mesta, cela Izola dobi nov značaj," je povedala Laura Ivančić, študentka arhitekture iz Poreča.
V Izoli že več kot desetletje razpravljajo o gradnji umetnega otoka.
Bodoči arhitekti so projekte izdelovali pod vodstvom priznanega arhitekta Alessia Prinčiča, ki je med drugim projektiral tudi Trg Leona Štuklja v Mariboru. "Projekte smo začeli kot sodelovanje z občino, ne kot projekt. Ta plavajoči sistem potegne s sabo ogromno drugih stvari. Brez tega ne moremo iti v revitalizacijo, renaturalizacijo celotne obale, ki je zelo pomembna za Izolane. Ta plavajoči sistem ni le valobran, ampak tudi sistem, na katerem se bodo lahko ljudje sprehajali, imeli drevesa, zelene površine. Povezal bo točki A in B, na teh dveh točkah bo močna renaturalizacija in revitalizacija njegovih funkcij, hkrati pa sistem postane nosilec novih funkcij," je povedal arhitekt.
Novi otok na 40 tisoč kvadratnih metrih
Otok naj bi zgradili ob Viližanskem zalivu, v bližini avtokampa Jadranka. Razprostiral se bo na 40 tisoč kvadratnih metrih, za nasutje pa naj bi uporabili material, ki bo ostal od gradnje drugega tira.
Izola je bila včasih otoško mesto.
Marko Starman, vodja izolskega urada za prostor, pravi, da je projekt že 15 let v strategiji. "Predvidevamo, da bi ga lahko prostorsko umestili v nekaj letih, kako bi ga izvedli, pa je pa predmet drugega projekta, ki v vsakem primeru vključuje tudi javna oziroma evropska sredstva."
6