Jajce: slapovi, mlinčki in motoristi v rojstnem kraju Jugoslavije

Tisti večer je nogometna reprezentanca Bosne in Hercegovine v Braziliji izgubila ključno tekmo z Nigerijo – pa ne po svoji krivdi, je bil pozneje splošen konsenz. A tudi do tega tragičnega dogodka je Jajce kazalo podoben obraz, ljudi z vseh vetrov, ki se kljub svoji različnosti nekako razumejo.

Tako so se plesalci v hrvaških narodnih nošah odpravljali na večer folklore, nogometni navijači so zasedali strateška mesta pred velikimi zasloni v bifejih, medtem je priropotalo še kakšnih tisoč motoristov (veliko tudi iz Slovenije), ki so si isti dan izbrali za svoj shod in so prišli občinstvu, med katerim so bile celo nune, pokazat svoje konjičke, za nameček pa se je iz minareta sredi mesta oglašal poziv k molitvi.

Mesto na križišču narodov in kultur

Kar primerna slika mesta, ki je že od nekdaj nekakšna strateška točka med ozemlji z bošnjaškim, hrvaškim in srbskim prebivalstvom. Tudi zato je bilo v teh krajih med vojno v Bosni in Hercegovini krvavo, predvsem pa se zdi zgovorno, da so prav v Jajcu postavili temelje druge Jugoslavije.

Kip Titovega soborca Moša Pijade, ozaljšan z nekaj (strelnimi?) luknjami, obiskovalce pred vhodom v muzej drugega zasedanja Avnoja pozdravi nekoliko utrujeno, medtem ko je muzej tudi po razpadu Jugoslavije in vojni, ki je divjala v teh krajih, še kar zgledno urejen. Dvorana, v kateri so pisali zgodovino, je še vedno videti, kot da se bodo zdaj zdaj vanjo nagnetli Tito in druščina, dokumenti v vitrinah in fotografije po stenah pa nemo pripovedujejo zgodbo, ki se je tam odvijala konec novembra 1943.

Sloviti slap v prenovljeni podobi

Zgradba Sokolskega doma, v kateri je muzej Avnoja, pa še zdaleč ne privlači toliko ljudi kot glavna in najlepša znamenitost Jajca, veliki slap, prek katerega se reka Pliva zliva v Vrbas. Vodni velikan je v zadnjem desetletju doživel večjo rekonstrukcijo, potem ko so ga v devetdesetih poškodovale večkratne poplave, pa tudi vojna. Takrat se je začel rušiti, nekajkrat je celo presahnil, zdaj pa obiskovalce spet navdušuje v polnem sijaju in bučanju.

Ogledati si ga je mogoče z več zornih kotov, najbolj veličasten pa je zagotovo tisti s štadionu podobne ploščadi, ki so jo postavili pod slapom, in kjer je v poletni vročini prš padajoče vode prav osvežujoč.

Fotogenični jezerski mlinčki

Medtem sta kakšnih pet kilometrov po toku Plive navzgor od Jajca oddaljeni Plivski jezeri, priljubljeni tako pri izletnikih kot rekreativcih. Najbolj slikovita točka pa je točno med njima, na pragovih lehnjaka, prek katerih se večje jezero preliva v manjše. Tam so namreč postavili kopico majhnih mlinov (v Jajcu jim ljubkovalno pravijo Mlinčići), katerih tradicija sega vse v srednji vek. Tam so nekoč mleli žito, zdaj pa imajo predvsem dekorativno funkcijo in so ob velikem slapu v Jajcu zagotovo najbolj fotografirana atrakcija teh krajev.

Bolj izbirčno oko pa si vendarle zaželi, da bi turistov željni domačini te kraje še nekoliko zloščili. Res je, da so marsikatero smet na vodnih bregovih in okoliških drevesih pustile nedavne narasle vode, a z le malo vloženega truda bi lahko mesto in njegovo okolico precej polepšali. Že turistična infrastruktura je precej borna, poti – na primer tista, ki vodi k ploščadi pod slapom – pa so razpadajoče in neoznačene. Izstopajo le verski hrami, ki so ne glede na religijo, ki jo zastopajo, do potankosti obnovljeni in bleščeči. A to je zgodba, ki se ponavlja tudi zunaj meja BiH.