Nedelja, 23. 4. 2023, 12.30
1 leto, 7 mesecev
Razglednice iz fotogenične italijanske pokrajine, ki vas ne bodo pustile ravnodušne #foto
Prvomajski prazniki prinašajo pet prostih dni, ob takih in drugačnih izračunih lahko tudi precej več. Na primer sedem, če so vaši otroci šolarji v zahodni polovici Slovenije (zanje je tudi 26. april prost dan), in v petek, 28. aprila, si vzamete dopust, ali pa celo 11, če ste brez šoloobveznih otrok in ste pripravljeni v prvomajsko pustolovščino vložiti tudi nekaj dni dopusta, vaši potovalni ideji pa je naklonjen tudi vaš šef. Če razmišljate o krajšem potovanju, smo pripravili kratek petdnevni potovalno-fotografski načrt za pot v osrčje Toskane, natančneje v Sieno in njeno okolico, kjer se boste nagledali naravnih lepot in po dokaj dosegljivih cenah zadovoljili svoje brbončice.
Turistične agencije obljubljajo, da si je Toskano vredno ogledati v najmanj treh letnih časih, spomladi, poleti in jeseni. Mi smo v Sieno odpotovali v začetku marca, natančneje prvi konec tedna, ko je tam potekala priljubljena kolesarska dirka Strade Bianche. Del trase je speljan po makadamskih odsekih, kar je že samo po sebi zagotovilo za pravo navijaško veselico, da fantastičnih prizorov, ki so balzam za oko in fotografski objektiv, niti ne omenjamo. Ker fotografije še vedno pove več kot tisoč besed, si bomo dovolili, da se to zgodi tudi v našem primeru.
1. dan: Ameriško vojaško pokopališče v bližini Firenc, zadnje počivališče za več kot 4.000 ameriških vojakov in vojakinj
Ameriško vojaško pokopališče in spomenik se nahajata približno 12 kilometrov južno od Firenc ali približno tri kilometre južno od izhoda Firence Impruneta na avtocesti Rim−Milano, kar pomeni, da bo na poti proti Sieni.
Pokopališča skoraj ne morete zgrešiti, saj leži v bližini ceste, in če boste le malo pogledovali naokoli, ga boste brez dvoma opazili. V času našega obiska je bila trata, na kateri je v pravilnih geometrijskih linijah postavljenih več kot štiri tisoč belih križev, rumene barve, če boste pokopališče obiskali v času prvomajskih praznikov, bo najverjetneje zelena.
Na ameriškem vojaškem pokopališču v bližini Firenc je pokopanih več kot štiri tisoč ameriških vojakov in vojakinj.
Pokopališče, ki leži na zahodni strani reke Greve in je obdano z gozdnatimi griči, obsega približno 70 hektarjev in je zadnje počivališče za skoraj 4.400 ameriških vojakov in vojakinj. Večina je bila pripadnikov pete armade, ki so umrli v bojih, ki so sledili zavzetju Rima junija 1944, drugi so padli v hudih bojih v Apeninih v obdobju od junija 1944 do 2. maja 1945. Pokopališče vodi in ureja ameriška komisija za bojne spomenike. Vstop na pokopališče, ki je resnično impozantno, je možen vsak dan med 9.00 in 17.00, in je brezplačen.
Fotogalerija z ameriškega vojaškega pokopališča v bližini Firenc (foto: Ana Kovač)
2. dan: Sprehod po Sieni in opozorilo
Siena je ena najbolj obiskanih turističnih znamenitosti v Italiji in pomembni del italijanske dežele Toskana. Slovi po umetnosti, muzejih, srednjeveški mestni krajini, konjski dirki Palio, ki na osrednjem trgu Piazza del Campo − sodi med najlepše srednjeveško ohranjene trge v Evropi − poteka dvakrat letno.
Od leta 2007 mesto slovi tudi po tem, da gosti start in cilj priljubljene kolesarske dirke Strade Bianche. Unesco je zgodovinsko središče Siene uvrstil na seznam svetovne dediščine.
Če boste v mesto hodili z avtom, bodite pozorni na obvestila, vstop v najožji del mesta je namreč rezerviran samo za domačine oz. osebe z dovolilnicami, preostale pa bodo kar precej udarili po žepu. Enkraten vstop v omejeno območje vas bo stal skoraj 100 evrov, pri čemer ne pozabite, da se boste morali iz najožjega območja tudi vrniti, kar pomeni, da se bo kazen podvojila. Italijani so znani po tem, da kazni pošiljajo z nekajmesečno zamudo.
Fotogalerija iz Siene (foto: Ana Kovač)
3. dan: Kolesarsko popotovanje po trasi dirke Strade Bianche
Številni ljubitelji kolesarstva Sieno in okolico obiščejo prav zaradi pestre palete kolesarskih tras, speljanih mimo vinogradov in oljk v osrčju Toskane, in želje po tem, da začutijo makadamsko podlago, ki kolesarjenju daje poseben čar. Makadamske odseke − na trasi dirke Strade Bianche jih je 11, kar skupaj znaša 63 kilometrov − označujejo kamniti spomeniki, na katerih sta zapisana ime sektorja in zahtevnost (zvezdice).
Deveti od 11 makadamskih sektorjev na kolesarski dirki Strade Bianche so poimenovali po Fabianu Cancellari. Gre za poklon njemu in trem zmagam na omenjeni dirki.
Najbolj prepoznaven spomenik označuje sektor Monte Sante Marie (gre za osmi sektor blizu mesta Asciano in ponuja 11,5 km makadama), ki je poimenovan po švicarskem kolesarju Fabianu Cancellari, edinem kolesarju, ki je dirko dobil trikrat (2008, 2012 in 2016). Lani je s fenomenalnim solo napadom skoraj 50 km pred ciljem zmagal slovenski as Tadej Pogačar, ob njegovi odsotnosti pa je letos slavil Britanec Tom Pidcock iz ekipe Ineos Grenadiers.
Fotogalerija z dirke Strade Bianche 2023 (foto: Ana Kovač)
4. dan: Zeleno, ki te ljubim zeleno
Tu se bomo ustavili pri verjetno najbolj prepoznavni in iskani značilnosti Toskane − fotogenični hriboviti pokrajini Val d'Orcia ali Valdorcia, ki spominja na enega bolj prepoznavnih ohranjevalnikov zaslona. Čudovito pokrajino, ob kateri se boste bržkone vprašali, kdo in kako jo neguje, boste našli v osrednji Italiji, na območju, ki se razteza od hribov južno od Siene pa vse do Monte Amiata.
Tipična toskanska pokrajina (foto: Ana Kovač)
Med najbolj znanimi in slikovitimi mesti, kjer se velja ustaviti, so mesta Pienza, Radicofani (dom zloglasnega razbojnika Ghina di Tacco) in Montalcino. V pokrajini Val d'Orcia, ki je glavni motiv večine razglednic iz Toskane in raj za ljubitelje fotografije, so posneli tudi znamenit kader za film Gladiator.
Prizor iz filma Gladiator, ki so ga posneli v Toskani:
5. dan: Srednjeveški stolpi San Gimignana in "najboljši" sladoled na svetu
Na poti proti Sloveniji se ne pozabite ustaviti v še enem šarmantnem mestu na vzpetini − San Gimignanu (približno 20 km od Siene), ki slovi po štirih srednjeveških stolpih (tudi to mesto je pod zaščito Unesca) in sladoledu, ki ga oglašujejo kot najboljšega na svetu. Na osrednjem trgu sta kar dva sladoledarja, ki stavita na atribut najboljšega na svetu. Kateri je najboljši? Da bi se izognili prepirom (vsake oči imajo svojega "malarja"), bomo mnenje zadržali zase.
Sladoledarna Dondoli se ponaša z večkratnim nazivom svetovnega prvaka v izdelavi sladoleda.
Fotogalerija iz San Gimignana (foto: Ana Kovač)Okvirni stroškovnik našega potovanja:
gorivo (Ljubljana−Siena−Ljubljana): okoli 150 evrov (v Italiji je gorivo precej dražje kot v Sloveniji),
cestnine: 2 x 30,80 evra,
apartma v kraju Colle di Val d'Elsa: za štiri nočitve za štiri osebe boste odšteli manj kot 500 evrov.
Cene hrane in pijače so nižje kot v Ljubljani.