Petek, 2. 3. 2018, 9.31
6 let, 8 mesecev
Kostelić po zahtevni preizkušnji: V življenju so v resnici pomembne samo tri stvari
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,72
2
"Kakšno bo vreme, kje boš spal in kaj boš jedel, so edina tri vprašanja, ki so v življenju pomembna," je o bistvenih vprašanjih, ki štejejo, a to spoznaš šele daleč od civilizacije, po sinočnji projekciji filma Proti horizontu, ki opisuje 18-dnevno prečenje Grenlandije na smučeh, razmišljal legendarni hrvaški smučar Ivica Kostelić.
Ivica Kostelić je skupaj s slovenskim biatlonskim trenerjem Miho Podgornikom Grenlandijo prečkal pred dobrim letom dni, slovensko-hrvaški tandem pa se je na poti spopadal s številnimi zankami, ki jima jih je na pot prineslo slabo vreme z močnim vetrom in nizkimi temperaturami.
Na projekciji filma Proti horizontu v okviru 12. festivala gorniškega filma sta podoživela trenutke z Grenlandije.
Podgornik in Kostelić sta se pravkar vrnila iz Pjongčanga, kjer je Podgornik opravljal vlogo pomočnika glavnega biatlonskega trenerja slovenske reprezentance Tomaša Kosa, Kostelić pa svetovalca pomlajene hrvaške smučarske reprezentance.
Vremensko neugodni termin, a druge možnosti ni bilo
Kot je Kostelić povedal po sinočnji projekciji filma Proti horizontu, ki so ga v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma predvajali v okviru 12. festivala gorniškega filma, je bil razlog za slabo vreme, ki jima je oteževalo napredovanje na tem največjem otoku na svetu, tudi dejstvo, da sta se na pot podala prezgodaj v sezoni. Drugi termini, ki so vremensko ugodnejši, zanju zaradi obveznosti niso bili sprejemljivi.
Fotografija, ki je nastala po odpravi na Grenlandijo.
18-dnevno pot, za katero so švedski pustolovci, ki so štartali istočasno s Kostelićem in Podgornikom, potrebovali dodatnih deset dni (s seboj so imeli hrane za 32 dni), sta opravila na tekaških smučeh s sanmi, ki so z vso opremo in hrano na začetku tehtale približno 75 kilogramov. Ker sta imela zaloge hrane zgolj za 20 dni, sta tudi v izredno slabem vremenu morala na pot.
"Veliko je v glavi in ne vem, koliko je vrhunskih športnikov, ki bi bili tega sposobni," je na vprašanje, ali bi se lahko kosala s športniki na olimpijskih igrah v Pjongčangu, ocenil nekdanji hrvaški smučar s štirimi olimpijskimi medaljami.
"Poleg težkih so bili na poti tudi zelo zabavni trenutki," je dneve v lanskem aprilu podoživljal 38-letni Hrvat, ki je po projektu Grenlandija opravil še nekaj ekstremnih projektov.
S pripadniki hrvaške vojske je med drugim prečkal Velebit, pred dnevi je na Sljemenu, smučišču nad Zagrebom, prek Facebooka organiziral turno smuko, ki je udeležence vodila skozi gozd, za piko na i pa so si privoščili tudi skok čez streho ene od bližnjih hiš.
(Še) brez konkretnih načrtov za tretjo skupno odpravo
"Ko je Mihec staknil ozebline na prstih rok, sva v Slovenijo poklicala zdravnika in mu opisala, kaj se dogaja z njegovimi prsti. Zdravnik je predlagal, naj se kar takoj oglasiva pri njem, še prej pa naj mu pošljeva fotografije. To je bilo glede na to, da sva bila še približno 60 kilometrov oddaljena do cilja na Grenlandiji, dokaj smešno," se je Kostelić spomnil situacije, ki se je z obiski hiperbarične komore, v kateri sta si oba akterja Grenlandije pozdravila ozebline, končala brez večjih posledic. Pravi, da po odpravi na Islandijo (aprila 2016) in Grenlandijo, ki naj bi ju postavili na realna tla, s Podgornikom še ne načrtujeta naslednje.
Kostelić na sinočnji projekciji o največji bojazni na Grenlandiji:
Posledice ozeblin sta sanirala v hiperbarični komori.
Glede dognanj z njune druge skupne odprave je Podgornik povedal, da je razvil strpnost, saj sta ugotovila, da siljenje v slabe razmere ne prinaša uspehov, ampak te postavi na realna tla ("Na trenutke se počutiš kot mravljica na tistem ledeniku."), Kostelić pa je spoznal, da so v življenju v resnici pomembna samo tri vprašanja.
Kakšno bo vreme, kaj boš jedel in kje boš spal - edina vprašanja, ki so vredna obravnave
"Kakšno bo vreme, kaj boš jedel in kje boš spal, to so edina vprašanja, ki štejejo takrat, ko si odmaknjen od civilizacije. Kot vemo, jih je v civilizaciji precej več, in to zagotovo niso ta vprašanja. O vremenu se pogovarjamo, ko nam zmanjka tem za pogovor, hrano imamo večinoma na dosegu roke, da o postelji sploh ne govorimo."
Kostelić: Narava govori v zelo preprostem jeziku in to je fenomenalno
"Narava pa govori v zelo preprostem jeziku, in to se mi zdi fenomenalno. Tam ni umetnih skrbi, ki ti jih nalagajo drugi. Na primer o politiki, avtih in detergentu. V naravi je vse zelo preprosto, a hkrati zelo resno, in tega nam v civilizaciji manjka," je prepričan Kostelić, ki se takšnih in podobnih odprav loteva v prvi vrsti zaradi želje po umiku od civilizacije.
"Narava govori v zelo preprostem jeziku, in to se mi zdi fenomenalno. Tam ni umetnih skrbi, ki ti jih zadajajo drugi. V naravi je vse zelo preprosto, a hkrati zelo resno, in tega nam v civilizaciji manjka," je prepričan Kostelić. (Na fotografiji: na radarski postaji, eni od petih, ki so jih Američani postavili za nadzorovanje območja Grenlandije).
"Ko si daleč zunaj, si sam in čutiš svobodo. Morda se občasno v odnosu z naravo res počutiš majhnega, a ko ti uspe nekaj, na primer v izrednem vetru postaviti šotor, se spet počutiš močnega, saj si tisto minutko, dve ali tri premagal naravo. Ob tem se človek dobro počuti," je sklenil ljubitelj snega v vseh njegovih pojavnih oblikah, ki se bo danes udeležil dobrodelnega Grubinega memoriala v spomin na pokojnega smučarja Draga Grubelnika.
Film Proti horizontu 2017:
2