Petek, 24. 12. 2021, 16.31
2 leti, 11 mesecev
Kam na družinski pravljični izlet za praznične dni?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,30
Hoja je najboljše zdravilo proti slabemu počutju. Če gremo kam, kjer vlada posebna energija, še toliko bolje. S pomočjo novih knjižnih vodnikov smo izbrali predloge za pravljične izlete za vso družino.
V slovenskem knjižnem prostoru smo dobili dve izvrstni knjigi, s pomočjo katerih odkrijemo 80 predlogov za zanimive družinske izlete in tudi zgodbe za večje navdušenje mladih planincev. Planinska založba Slovenije je izdala Po poteh ljudskih pripovedi, Sidarta pa Pravljične poti brez meja.
Irena Cerar je avtorica vodnikov, v katerih so potepi v zanimive pokrajine povezani s pravljicami. Po šestkrat ponatisnjeni legendarni knjigi Pravljične poti Slovenije, po knjigah Pravljične poti v zgodovino in Kamniške pravljične poti je tokrat šla po raznolike zgodbe v zamejske pokrajine. Nastal je izvrsten vodnik Pravljične poti brez meja.
Dva predloga za praznični zimski družinski potep Irene Cerar:
1. namig: Stara gora nad Čedadom
"Pred mnogo leti je Marija hodila proti gori, kjer je nameravala zgraditi čisto majhno hišico zase in za Jezuščka, ki je tedaj bil še v povojih. Hodila je in hodila s svojim osličkom, šla čez potoke in travnike ter prišla do pobočja, nad katerim stoji visoka in strma gora. Tam se je ustavila in pogledala naokrog ... "
...To je začetek zgodbe, ki ima kljub grdemu možu dober konec. Vabi na častitljivo svetišče nad Čedadom, v srce Beneške Slovenije. Predlagan izlet je precej strma romarska pot na Staro Goro. Do vrha potrebujete uro in pol, a na vrhu je krasno kamnito mestece z ohranjenim obrambnim obzidjem, stolpi, samostanom, cerkvijo in drugimi objekti.
Z gore je pogled na Čedad, slikovito mesto, ki je vpisano na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine. Leta 50. pr. n. št. ga je ustanovil sam rimski cesar Julij Cezar in ga poimenoval Forum Iulii (Julijev trg) – od tod izvira ime dežele Julijske krajine, tudi Julijskih Alp.
Zanimiv, a spregledan slovenski svet za mejo
Tik pred gostiščem Podnar je slikovito Jezerce. Ljudsko znamenje priča o izročilu, po katerem bi naj Podnarjeva volovska vprega padla v jezerce, njene ostanke pa naj bi potegnili iz Blejskega jezera.
"Ustvarjanje te knjige me je naučilo marsičesa. Presenetilo me je, kako zanimiv, a po svoje spregledan je slovenski kulturni prostor za našo formalno mejo. Kako bogat z različnimi narečji, ljudskimi pripovedmi, kako kulturno raznolik. Presenetilo me, da so naši rojaki in rojakinje čez mejo pravzaprav nekakšen naravni most med svetovi in kulturami, med nami in sosedi, saj so hkrati 'mi' in 'oni'. In končno, dragoceno je, kako si lahko po kakšni uri vožnje z avtomobilom v krajih, kjer govorijo slovensko, a zvenijo drugače, jedo hrano drugačnega okusa, živijo v hišah, ki so drugače grajene in dihajo vzdušje, ki drugače vibrira.
Raziskovanje za knjigo me je tudi spomnilo, kako pomembna so srečevanja z ljudmi. Z znanimi in neznanimi. Na poti se nam je dogajalo veliko nepričakovanega, spontanega. V svetu, kjer je vse načrtovano in nekako določeno, je bilo to prav osvežilno," je ustvarjanje knjige opisala Irena Cerar.
2. namig: dolina Poden
Za lepe zimske dni je izbrala in predlagala dolino Poden, ki velja za najlepšo dolino v Karavankah in tudi ni daleč. "Zelo hitro za mejnim prehodom Ljubelj zavijemo za Slovenji Plajberk. Tudi hoje ni veliko, še pozimi je utrta pot, si pa lahko ogledamo slikovito Jezerce, obiščemo slovensko gostišče Podnar, kjer raste 500-letna bukev, in se nato sprehodimo še do Mlake, zatrepa doline pod ostenjem mogočne Vrtače," je bil drugi predlog zimskega izleta s pravljičnim navdihom.
3. namig: od Kranjske Gore do Podkorena
V Planinski založbi Sloveniji so jeseni izdali vodnik Po poteh ljudskih pripovedk. Vodnik, ki sta ga napisali Dušica Kunaver in Irena Mušič Habjan, vodi po poti pripovedi ob Savi – od ljubljanskega zmaja do podkorenske Pehtre babe. In prav to smo izbrali za pravljični izlet.
Še do nedavnega so namreč v Podkorenu Pehtro babo oziroma starko Zimo preganjali. Stanovala je v gorskih votlinah in pozimi kuhala babje pšeno. V nekaterih krajih so si Pehtro babo predstavljali kot belo oblečeno prijazno ženo, drugje kot grdo. Kakšna je bila korenska pehtra baba, si preberite v novem vodniku in se podajte po poteh, kjer so nekoč to babo preganjali.
Pot se začne v Kranjski Gori in konča v Podkorenu, v vodniku je opisana kot krožna pot.
Kot je namignila Irena Mušič Habjan, se lahko iz ljudskih pripovedi marsikaj naučimo in si morda zapomnimo celo bistveno več, če nam jih nekdo pripoveduje. "Tudi naše planinske dogodivščine so lahko predstavljive, če jih povemo sami, saj ne le z besedo, temveč tudi z govorico telesa in rokami ter tonom pripovedovanja postane zgodba zanimivejša."
- Zima je v primerjavi s poletjem zahtevnejša za izbiro cilja in izlet. Če bomo otroka vzpodbudili s kakšno pravljico ali zraven povabili prijatelje, bo izlet potekal prijetneje. Morda bomo kakšnega škrata našli na podoben način, kot iščemo zaklade z geolovom (geocatching), in pri tem uporabili kar klasični zemljevid. Škrat se nam bo najverjetneje kar skril, namesto njega pa bomo iz snega lahko naredili manjšega snežaka.
- Rokavice, kapa, topla obutev in oblačilo, topel napitek in sendvič, ne pozabimo pa na rezervna oblačila v avtomobilu, in zimski izlet lahko začnemo. Manjši otroci se bodo na cilj rajši peljali s sanmi, starejši pa morda že s turnimi smučmi.
- Na koncu izleta je vedno zanimivo, da se lahko malo pogrejemo v planinski koči, ki je morda odprta ob koncu tedna. O tem se prepričamo na spletni strani PZS ali v kočo pokličemo po telefonu.
Preberite še:
