Izlet čez železno zaveso do Krakowa

Poljska – dežela, ki so jo nenehno ogrožali premočni nasprotniki, ki predstavlja živi muzej katoliške vere, Solidarnosti, evropskega judovstva, holokavsta … Kljub novi politični ideologiji boste imeli ob obisku priložnost obujati spomine na bratski, kolektivni, planski, pa tudi surov in enoumni duh socializma. Postanek v Bratislavi Glavna prednost potovanja z avtom je gotovo ta, da tako na najbolj eleganten način obiščete vse kotičke kraja in okolice, ki ste jih vključili v potovalni načrt, popotniška zvedavost pa se lahko aktivira že ob samem štartu, saj se imate možnost ustaviti kjerkoli na poti do cilja. V Krakow se peljete mimo dveh evropskih prestolnic – Dunaja in Bratislave. Vožnja do Krakowa traja dobrih deset ur in to ni malenkost, če ste že slišali za podatek, da ima Poljska najslabše ceste v Evropi. Da boste lažje prenesli dolgotrajno cestno masažo, priporočamo, da si privoščite oddih v Bratislavi. V dobrih dveh urah lahko prehodite pisani stari del mesta, poln domiselnih obeliskov, starih meščanskih kavarn in tlakovanih uličic. Panoramsko razglednico starega in novega dela mesta, ki ju ločuje široka donavska struga, lahko občudujete z mestnega gradu ali pa izberete lažjo pot in se z dvigalom povzpnete na bratislavski razgledni stolp na mostu čez Donavo.

Vtisi skozi šipo avtomobila

Že na Slovaškem, še bolj pa ob prečkanju slovaške meje, boste trčili na vzhodnoevropsko realnost, ki se ob nabiranju kilometrov kaže v vse več luknjah na cesti, pomanjkljivem čutu za ekologijo, številnih sivih pročeljih hiš in v veliko povešenih, resnih obrazov domačinov. Na podeželju boste ob poti težko naleteli na popolnoma dokončano hišo, dobro kavo ali prenatrpano trgovino z živili. Pogosto pa se boste na cestah srečevali z neskončno dolgimi obvozi (objazd), nezavarovanimi železniškimi prehodi in znaki, ki voznika opozarjajo na nevarnost zbijanja pešcev (wypadki).

Na poti se sopotniki lahko odžejajo v mestecu Žywiec, kjer v njihovi tovarni piva izdelujejo istoimensko pivo, zanimiv pa je gotovo tudi postanek v Wadowicah, rojstnem mestu krakovskega nadškofa Karola Wojtyla, priljubljenega popotniškega papeža, ki je dobrega četrt stoletja vladal Vatikanu.

Potep po Krakowu

Če želite nekaj dni ostati v mestu, pravi čas poskrbite za rezervacijo prenočišča, saj je v zadnjih letih Krakow turistično eno izmed bolj obleganih mest v Evropi.

Večino znamenitosti, tako zgodovinskih kot cerkvenih, nakupovalnih in kulinaričnih je moč zaobjeti na enodnevnem potepu. Stari del mesta je obdan z dvema obročema – najprej z zelenim pasom, ki je urejen v park in nato še s kamnitim obzidjem. Na vsakih nekaj korakov vas mesto opomni na močan vpliv katoliške cerkve, vendar lahko poleg številnih verskih objektov v zgornjem delu starega mesta občudujete tudi pročelja starih krakovskih fakultet. Ena najlepših in najbolj prepoznavnih stavb v Krakowu je gotovo Suknjenica, renesančno trgovsko središče na velikem trgu starega dela mesta. Markantna rumenoopečnata lepotica, obkrožena z renesančno izrezljanimi oboki ni nikoli spremenila svoje namembnosti. Če imate navado s potovanj za vaše bližnje prinesti spominke, boste na sprehodu mimo prenaloženih stojnic Suknjenice našli tradicionalne izdelke iz jantarja in lesa. Tisti, ki uživate v raziskovanju stavb, ki zaznamujejo posamezno deželo, priporočamo še krakovski grad Wavel, ki leži na vzpetini ob robu zgornjega dela starega mesta. Za obisk gradu so primernejši dopoldnevi, saj se popoldne pogosto pripeti, da zmanjka vstopnic. Obvestilo za nespečne – grad odprejo vsako jutro ob šestih.

Gurman, za katerega je ena izmed pomembnih znamenitosti dežele tudi tradicionalna kuhinja, se bo na Poljskem soočil z močno, težko celinsko kuhinjo. Nepogrešljive na vsakem jedilniku so piroške iz krompirjevega testa z različnimi nadevi (pierogi) in pa močnata, ješprenju podobna juha (žurek). V starih krčmah v ponudbi najdete celo fazanovo ali pivovo juho.

Judovska četrt Kazimierz

Priložnost za potep, a z veliko manj gneče, lahko izkoristite v judovski četrti Kazimierz, prikazani v filmu Schindlerjev seznam; deportacija krakovskih Judov v taborišča se je začela ravno iz te četrti. Ob določenih urah je na voljo ogled sinagoge in starega judovskega pokopališča; zgodovinske, estetske in kulinarične užitke pa ponujajo številne judovske restavracije. Za krapa po judovsko, gosja jetra z rozinami in medom, bob s kaprami, sabat juho, košer vino in podobno eksotiko si je vredno vzeti čas. Ambienti z izbrano glasbo ter veliko antikvitetnega, ponekod celo predvojnega pohištva, spodbujajo obiskovalca, da udobno zleknjen v stare fotelje posedi dlje kot je morda na začetku načrtoval. Kdor želi o judovski glasbi, literaturi, zgodovini in sami veri izvedeti kaj več, bo odgovore našel v eni izmed knjigarn.

Od vseh evropskih držav je bilo največ judovskega prebivalstva ravno na Poljskem, zato ker naj bi bila Poljska tista dežela, ki je bila najbolj sprejemajoča in tolerantna do svojih prišlekov.

Nemška oblast in taborišča smrti

Prvega septembra 1939 je Hitler izdal ukaz za napad na Poljsko, odpor poljske vojske se je končal že prej kot v mesecu dni s kapitulacijo Varšave. Najprej judovsko, pozneje pa tudi ostalo poljsko prebivalstvo je bilo deportirano in usmrčeno; v koncentracijskih taboriščih je umrlo šest milijonov ljudi, od tega polovica Judov.

Obisk Oswiecina (Auschwitza), največjega med poljskimi taborišči smrti, je mučna izkušnja, ki se dotakne vsakega obiskovalca. Z željo, da se ustavi tako kruto nasilje, ki ga je bila zmožna razviti naša civilizacija, je ogled muzeja zaželen. Tako šokantno doživetje groze in strahu posameznika spodbudi k razmišljanju o blagostanju, ki ga je deležen, o sreči, ker nihče ne ogroža njegovega življenja, pa tudi o lastnem zlu, ki ga nosi v sebi. Tisti, ki se boste odločili za obisk enega najbolj žalostnih muzejev na svetu, boste zagotovo odšli kot zvestejši pričevalci miru in sprave.

Izleti v okolico

Poleg Oswiecina, ki je od Krakowa oddaljen uro vožnje, si v predmestju Krakowa lahko ogledate predel Nowa Huta, kjer boste trčili na nedavne zgodovinske dogodke. Predel je zgovoren dokaz političnih idej, ki so se na Poljskem uresničevale po vojni. Nowa Huta je socialistično delavsko naselje, kjer pogled skozi okno ne ponuja zelenja, modrega neba ali vsaj svežih, živahnih fasad sosedovega bloka, temveč neskončno sivino in dimnike bližnjih tovarn težke industrije.

Posledice različnih zgodovinskih dogodkov pa niso vse, kar ponuja krakovska okolica. Ljubitelji sprehodov v naravo lahko pohajate ob jezerih po mehkem hribovju Zakopanov, ki so svetovno poznani predvsem po smučarskih skokih.

Množičen obisk beležijo tudi v rudniku soli v Wieliczki, ki bi jo glede na veličino, obiskanost in drago vstopnino, lahko primerjali z našo Postojnsko jamo. Raziskovanje rudnika se začne s spustom 164 metrov pod zemljo, nato pa sledi vsaj debeli dve uri hoje po rudniških rovih, ki povezujejo večje in malo manjše jamske dvorane, v večini spremenjene v kapele. V največji dvorani občasno prirejajo celo koncerte.

Če ste se naveličali raziskovanja razvitega Zahoda ter bi radi svoj kompas naravnali na vzhod, je lahko Poljska kot predstavnica evropskega Vzhoda dober začetek.