Birmingham: mesto, kamor celotna Anglija hodi po poročne prstane

Med Londončani Birmingham ne velja nujno za prav lepo mesto. Tako je vsaj mogoče slišati v pogovorih o drugem največjem britanskem mestu, ki je do Londona stran le dobro uro vožnje z vlakom (mimogrede, vstop v mesto ob prihodu na sodobno arhitekturo železniške postaje deluje precej "funky"). Staro in novo v Birminghamu Foto: Wikipedia

Birmingham je na račun dragega življenja v prestolnici v vzponu, selitve iz Londona sem niso redke. Vendar pa tudi to postindustrijsko mesto ni odporno proti procesom gentrifikacije, ki zaradi (pre)visokih najemnin iz središča do neke mere izrinjajo socialne in kulturne programe, čeprav ravno ti Birminghamu dajejo čar in sočnost. 

Najmlajše mesto v Evropi

Je pa Birmingham tudi mlado mesto, na njegovi uradni spletni strani pravijo, da je celo najmlajše v Evropi, saj je skoraj 40 odstotkov njegovih prebivalcev in prebivalk mlajših od 25 let. Ena od novejših prostorskih ikon v njem je mestna knjižnica, ki so jo odprli pred tremi leti. Iz različnih koncev mestnega središča lahko vidite njeno arhitekturo, z njo pa tudi v prostoru zapisano sporočilo, ki je v urbani krajini s tem odmerjeno knjigam, branju, vednosti.

Ena od novejših prostorskih ikon v Birminghamu je knjižnica, ki so jo odprli pred tremi leti. Vidna je z marsikaterega dela mesta.

Družina po birminghamsko

Pred vhodom v knjižnico so leta 2014 postavili tudi skulpturo "prave" birminghamske družine. Javnih kipov je v središču mesta kar nekaj, a omenjeni odpira idejo o progresivni družbeni resničnosti mesta. Skulptura "prave" birminghamske družine, umetnica Gillian Wearing

Gre za delo Gillian Wearing, skozi katerega lahko - tudi brez vnaprejšnega poznavanja koncepta avtorice - razumemo, da gre v tem mestu za vključujočo družbo, vsaj na načelni ravni. Za okolje, ki se zaveda svojih različnosti, te sprejema in jim daje mesto, pravice in priznanje.

Zakaj? Gledamo namreč dve ženski, ena od njiju je noseča, obe pa med seboj za roke držita otroka. Enospolna družinska skupnost ima prek javne skulpture svoje obeležje v središču Birminghama, je mogoče prebirati politično sporočilo kipa v javnem prostoru.

To je ena možnost, druga je ta, ki jo je imela v mislih umetnica. Pred nami sta Roma in Emma Jones, birminghamski sestri, vsaka s svojim otrokom, ena od njiju pa pričakuje še drugega. Tako je zgodba zapisana pod kipom, ki je bil izbran pod idejo "resnične" lokalne družine. "Želela sem spregovoriti o bližini in podpori sester. Videti je, da gre za močno povezanost med njima. Nuklearna družina je resničnost, a le ena od številnih. Delo namreč slavi idejo, da opredelitev družine naj ne bo zakoličena," o svojem kipu razmišlja Gillian Wearing.

Birminghamska četrt nakita sega 250 let nazaj in še danes deluje v mestnem zgodovinskem in ustvarjalnem predelu z očarljivimi opečnatimi zgradbami. Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons

Po nakit v Birmingham

Ko že govorimo o odnosih: za Birmingham pravijo, da tja hodijo po poročne prstane iz celotne Anglije. V četrti nakita, ki s svojo zgodovino sega 250 let nazaj, še danes delujejo številne delavnice in prodajalne nakita ter srebrnine. Takšnih je več kot 500, zgoščene so v mestnem zgodovinskem in ustvarjalnem predelu, kjer še danes nastaja 40 odstotkov nakita vsega Združenega kraljestva.

Obisk kakšne od izdelovalnic nakita je lahko pravo stripovsko doživetje. Foto: Jana Milovanović

Pravo doživetje se začne v prodajalnah, kjer vam ob prostorih s prodajnimi vitrinami odprejo vrata tudi v delavnice. To nedvomno drži za Crescent Silver, kjer dogodek predstavlja že samo srečanje z lastnikom delavnice s svojo stripovsko podobo in nastopom.

Dogodivščina se nato nadaljuje ob ogledu zakulisja delavnice, kjer v ozkih prostorih, ki si sledijo drug za drugim kot železniški vagoni, ob ročnem in strojnem delu nastaja marsikaj, od uhanov do srebrnih zajemalk, neredko tudi manšetni gumbi. Naročil za teh imajo veliko, pravijo v Crescent Silver, kar tudi pojasnjuje stene, polne shranjenih kalupov za te gumbe.

Delavnica Crescent Silver, kjer iz kovin nastaja marsikateri izdelek, od manšetnih gumbov do srebrnih zajemalk.

Muzej četrti nakita vas v trenutku prestavi v preteklost

Če se znajdete v Birminghamu, je v četrti nakita ena od nujnih postojank Museum of the Jewellery Quarter, muzej četrti nakita. Nepozabnega ga naredi vodič – odličen pripovedovalec, ki vas popelje po prostorih nekdaj delujoče delavnice Smith & Pepper. Ob prikazu starih tehnik obdelave kovin tam vstopite v prostore, kakršne so jih za seboj pustili lastniki leta 1981 na svoj zadnji delovni dan. Ko so svoje delo takrat dokončno prekinili in za sabo zaklenili vrata, so nevedoč naslednjim generacijam zapustili časovno kapsulo.   Prikaz postopkov izdelave v muzeju četrti nakita

Študenti birminghamske šole nakita delajo pri slovitih znamkah

Birminghamska akademija nakita (Birmingham School of Jewellery), ki so jo v četrti nakita ustanovili leta 1890, velja za največjo v Evropi. Za zgodovinskim pročeljem izobraževalne ustanove, ki je del Arts, Design and Media Faculty, pa se odvija popolno nasprotje – sodobno izobraževalno in ustvarjalno okolje, podprto s specializirano knjižnico, z najsodobnejšo opremo in tehnologijo, ki jo uporabljajo v industriji. Med temi je tudi eden od dveh obstoječih prototipov 3D-tiskalnika srebra, enega preizkušajo njegovi izdelovalci, drugega pa uporabljajo na tej šoli. Birminghamska akademija nakita (Birmingham School of Jewellery), ki so jo v četrti nakita ustanovili leta 1890, velja za največjo v Evropi.

Oblikovanje nakita, kovanje srebra, horologija (izdelovanje ur) in gemologija (brušenje kamnov in drugih surovin, ki jih uporabljajo za izdelovanje nakita) so področja, na katerih izobražujejo. Njihove varovance pa je mogoče najti tudi v največjih znamkah s področij. Nekdanji študentje birminghamske šole nakita so zaposleni tudi pri Tiffanyju, Tag Heuerju, Cartierju in drugih.

Šik heavy metal nakit

Med profesorji na akademiji je tudi škotski oblikovalec nakita Dauvit Alexander, ki je navdih za eno od svojih kolekcij nakita našel prav v Birminghamu, njegovi industrijski dediščini in heavy metalu. Med raziskovanjem zapuščenih tovarn nabira odvržene stare kose železja, te obdela in prepleta s srebrom ter drugimi materiali. Nastajajo precej masivni in v svoji markantnosti precej elegantni, predvsem pa pogumni kosi nakita.

"Ob vstopanju v opuščene prostore nekdanje železne industrije sem v njih slišal zvok dela in materiala," pripoveduje oblikovalec. Zato niti ni presenetljivo, da je to mesto konec 60. in 70. let ob drugih zvrsteh glasbe postalo povezano tudi s heavy metalom, v širši kontekst mesta, kjer je med drugimi nastala skupina Black Sabbath, svoj nakit postavi Dauvit Alexander. "Močan zvok industrije, dela, kovine se je odrazil tudi v glasbi," pravi.

Markanten nakit, navdahnjen z birminghamsko industrijsko dediščino in heavy metalom.

Uhani na temo migracij

V mestu nakita pa ima ta še druge odvode, družbeno angažirane pod okriljem platforme Craftspace, kjer so v njihovem socialnem podjetju Shelanu (v prevodu "spadate k nam") begunke povezali z lokalnimi oblikovalkami. Na podlagi takšnega sodelovanja pa nastaja nakit na temo migracij in selitev ter tekstilni izdelki, navdahnjeni z novim domom migrantk, torej Birminghamom. Izdelki socialnega podjetja Shelanu, ki tako kot kolekcije nakita nastajajo v sodelovanju med lokalnimi oblikovalci in begunkami oz. migrantkami.

Platnene vrečke in torbice pa šivajo v še enem socialnem podjetju BITA Patways, kjer možnost pri nadaljnjem vključevanju na trg dela nudijo osebam z mentalnimi boleznimi. Zanje organizirajo izobraževalne programe dela s tekstilom, kar nato kot prostovoljci vadijo v njihovi šivalnici, s  pridobljenimi veščinami pa si nato lahko v prihodnje poiščejo delo.

Prevleke z risbami osebe z bipolarno motnjo

V tem kontekstu je zanimivo tudi ozadje prevlek za blazine, ki jih prav tako šivajo v BITA Patways, v svojo ponudbo pa so jih zaradi unikatnega oblikovanja in socialnega konteksta in s tem tudi tovrstnega lastnega poslovanja vključili v eno največjih mestnih veleblagovnic John Lewis. Na njih so odtisnjene risbe ustvarjalca Jasona Clarka z bipolarno motnjo. Gre za goste, že skoraj nasičene vizualne pripovedi, ki nastajajo ure in ure. Risanje zanj predstavlja praznjenje misli, umetniška terapija pa tako način spoprijemanja s simptomi njegove bolezni. Motivi Jasona Clarka, ustvarjalca z bipolarno motnjo, ki mu risanje predstavlja praznjenje misli. V socialnem podjetju te prenesejo na tekstil, iz katerih nastajajo prevleke za vzglavnike.

Bogata kulturna ponudba in birminghamska različica Odprte kuhne

V Birminghamu umetnosti in kulture v različnih izvedbah in pojmovanjih ter socialnih pobud ne manjka.

V nekdanjih tovarnah v predelu Digbeth se lahko ure in ure izgubljate na obhodu po različnih galerijah, prostorih različnih kulturnih in družbenih iniciativ, se seznanite s tamkajšnjo izvedbo coworkinga, med tem pa si obrok privoščite v birminhgamski "odprti kuhinji".

Industrijska dediščina v Birminghamu ima v sodobnosti novo vlogo, naseljujejo jo različni programi, od kulture, družbenih do poslovnih vsebin. Foto: Thinkstock

Vsak prvi petek v mesecu

Za zapomniti si je tudi Digbeth First Friday, kjer je vsak prvi petek mogoče doživeti vrsto otvoritev razstav, ki trajajo pozno v noč, in drugih kulturnih ter družabnih dogodkov.

Razlogov za obisk Birminghama, čeprav se ta verjetno ne bi nujno znašel na vaši listi želenih destinacij, je tako kar nekaj prepričljivih. A tako kot sicer velja za spoznavanje mest, ga pravega naredi pohod po njem z domačini.