Sreda, 16. 3. 2016, 16.46
7 let, 1 mesec
Plečnik je bil arhitekturni kralj, za vse stavbe b'lo mu je mar!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0
Na najbolj "kul" razstavi v Ljubljani se boste rokovali z mini Jožetom Plečnikom, izvedeli, kje v kuhinji je najraje posedal in kako rad je gojil rože, ter se šalili z njegovim bratom.
V Plečnikovi hiši na Karunovi 4-6 v ljubljanski soseski Trnovo, - kompleks treh stavb so obnovili septembra lani - , bodo jutri, 17. marca, odprli razstavo Mesto v malem, ki bo odprta vse do 13. maja 2016.
Razstavo v MGML oglašujejo kot najbolj "kul" razstavo v mestu. Izkušnja, ki jo boste doživeli v Plečnikovi hiši v teh dneh, bo namreč res nekaj posebnega. Pripravili so jo učenci 5. in 6. razreda Osnovne šole Valentina Vodnika, ki so od oktobra lani v sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana in galerijami mesta Ljubljane raziskovali in spoznavali Plečnikovo dediščino ter različne poklicne možnosti v muzeju.
Učenci OŠ Valentina Vodnika so tudi pripravili in sami vodili novinarsko konferenco pred odprtjem razstave.
Otroci so se prelevili v PR-ovce, kreativce, kustose, ...
Otroci so se poglobili v snov in se prelevili v kustose. Štiri spomladanske sobote (13. marca, 2. in 16. aprila ter 7. maja 2016) bodo obiskovalce razstave sami vodili skozi hišo in sobane, v katerih je nekoč živel in ustvarjal največji slovenski arhitekt Jože Plečnik. Obiskovalci bodo izvedeli podrobnosti, ki jih šolski učbeniki le redko razkrivajo.
Pri projektu je sodelovalo 15 učencev iz Osnovne šole Valentina Vodnika in njihov učitelj Jože Franko, vse skupaj pa so pod strokovno taktirko vodile mentorice MGML-ja Nika Damjanovič, Maruša Ferjančič in Karin Konda Mihačič.
Kaj je Muzej v malem?
Projekt Muzej v malem sta zasnovala kustosa pedagoga Nika Damjanovič (na fotografiji) in Borut Rovšnik.
Muzej v malem je kulturno-vzgojni participativni projekt Muzeja in galerij mesta Ljubljane, ki sta ga zasnovala kustosa pedagoga Nika Damjanovič in Borut Rovšnik. Že tretje leto zapored so v muzej povabili skupino osnovnošolcev iz ene od ljubljanskih osnovnih šol. Letos so priložnost v polni meri izkoristili učenci iz OŠ Valentina Vodnika, ki so se, kot rečeno, ukvarjali s Plečnikom, lani so bili izbranci učenci iz OŠ Majde Vrhovnik, ki so pokukali v rimsko mesto Emona, leto prej pa učenci OŠ Ledina, ki so ob robu razstave Kolo, 5200 let odpotovali v čas koliščarjev.
Največja posebnost Mesta v malem je ta, da vas skozi Plečnikovo hišo, ki je danes točno taka, kot je bila leta 1957 ob njegovi smrti, in razstavo maket, ki so priromale na natečaj, popeljejo otroci.
Ti so zagotovilo, da ne boste priča nikakršnim suhoparnim razlagam o življenju plodovitega ustvarjalca, ampak doživetemu in pristnemu nastopu otrok, ki vam bodo v vlogi Frana Saleškega Finžgarja, Jožeta Plečnika, njegovega mlajšega brata Janeza Plečnik, dolgoletne gospodinje Urška in starejše sestre Marija približali Plečnikov vsakdan.
Pri projektu Muzej v malem, ki so ga letos izpeljali že tretje leto zapored, je sodelovalo 15 otrok.
Pri projektu so sodelovali: Jakob Bevc, Luka Bevc, Kai Taj Golob, Žiga Gorišek, Kora Hvala, Zara Kastelic, Jurij Klobučar, Aneja Knez Silič, Ana Letnar, Rebeka Marinšek Počivavšek, Matija Peternel, Eva Pribić, Ula Sovdat, Iva Turza in Tia Katarina Vovko.
Hišo na Karunovi 4 v ljubljanski soseski Trnovo so po dveh letih obnove za javnost znova odprli septembra lani. Hišo je leta 1915 kupil Plečnikov starejši brat Andrej, Jože pa se je vanjo naselil leta 1921, ko se je iz Prage vrnil v Ljubljano. Štiri leta pozneje je zgradil prizidek v obliki stolpa.
Plečnik je v tej hiši živel do smrti leta 1957, nato je za njegovo zapuščino skrbel nečak Karel Matkovič, sin Plečnikove starejše sestre Marije. Po njegovi smrti je posest odkupilo mesto Ljubljana, njeno upravljanje pa je prevzel Arhitekturni muzej. Plečnikovo hišo so za javnost odprli leta 1974, od septembra lani pa je na ogled povsem obnovljena.
Plečnikova hiša, ki velja za biser slovenske kulturne dediščine 20. stoletja, bo razstavo Mesto v malem. gostila do 13. maja 2016, obiskovalci pa bodo v tem času deležni tudi vodenih ogledov hiše in razstave maket Plečnikovih del.
Prvi kustos, ki vas bo pozdravil v veži, ki jo je Plečnik izdelal zato, da bi kuhinjo zaščitil pred mrazom in vlago, je duhovnik in pisatelj Fran Saleški Finžgar, ki je bil Plečnikov sosed. Povedal je, da je bil arhitekt zelo pobožen človek, a da ga je le redkokdo prepričal, da bi šel k maši. Bil je večno samski, živel je zgolj za svoje delo.
V kuhinji vas bo sprejela gospodinja Urška, ki je pri Plečniku, ki je prej gospodinje menjaval kot po tekočem traku, ostala dolgih 26 let. Ko je umrl se ji je zdelo, da je izgubila dragocenega prijatelja.
Na tretji postojanki vas bo v polokroglem prizidku presenetil sam mojster Jože Plečnik. Nas je pozdravil z besedami, ki menda dobro opisujejo njegov značaj. 'Ja, kaj pa delate v moji hiši? Veste, nerad sprejemam goste.' Razložil nam je, zakaj zjutraj ne poležava, kakšno funkcijo ima vrvica na svetilki nad posteljo in kakšno kup knjig, zložen na stolu ob postelji.
Povabil nas je tudi v kopalnico, kjer, kot je dejal, še vedno diši milo, ki ga je sam uporabljal in nam pojasnil, zakaj je gospodinji naročil, naj v kopalnici nikar ne kuri premoga, temveč les in zakaj je izdelal praktične police ob kadi.
V Plečnikovi sobi sta na ogled tudi palica, ki jo je uporabljal zato, da bi bil videti starejši in bi se tako kar najbolje izognil mladim dekletom in čevlji, ki so, kot je dejal, res videti kot da so delavci, a ko jih kupil, so bili po zadnji modi.
Na njegovi delovni mizi je še vedno žoga, ki jo je metal svojemu terierju Sivku ter kopica svinčnikov, ošiljenih do konca. Ti pričajo o mojstrovi varčnosti, kar smo slišali skoraj na vsaki muzejski postojanki.
Četrti kustos v Mestu v malem je "Janez Plečnik", arhitektov hudomušno navdahnjeni mlajši brat, po poklicu zdravnik, ki, kot je dejal, že od nekdaj živi v bratovi senci. Razkril je, da si je Jože vedno želel, da bi vsi Plečnikovi živeli pod isto streho, a tega ni dočakal. Janez je nekaj mesecev res zdržal pri njem, a se njuni energiji nikakor nista uspeli uskladiti, zato se je Janez izselil.
V mesecih, ki jih je preživel na Karunovi, je rad pozno v noč igral klavir in gostil dekleta, kar menda starejšemu bratu ni bilo pogodu. "Jaz imam rad družbo, življenja brez zabave si ne morem predstavljati, Jože pa se rad drži sam zase," je povedal Janez Plečnik in dodal: "Jožetova edina ljubezen je arhitektura."
Plečnik je Janezovo sobo pozneje preuredil v delovno sobo, kjer je ustvarjal s svojimi učenci. Njegovi ošiljeni svinčniki so še vedno mizi. "Jože je bil izredno varčen mož, še posebej ko je šlo za svinčnike," je namignil kustos Janez.
Starejša sestra Marija Matkovič nas je pričakala v zimskem vrtu. Tako kot Jože je tudi ona oboževala rože. Povedala nam je, da je edina poročena iz družine Plečnik in da bratu Jožetu nikoli ni bilo kaj dosti do deklet. Všeč mu je bila edino mlada Emilija Fon, s katero sta se pogosto dopisovala, menda ga je celo zaprosila za roko, a na to ni pristal. "Delo mu je pomenilo več kot ljubezen," je povedala Marija.
"Ker Jože ni maral sosedov, je kupil tudi sosednjo hišo, samo zato, da bi imel mir. Okoli hiše si je uredil velik vrt," je razložila mlada Marija.
Del projekta Muzej v malem je bil tudi natečaj za najboljšo maketo del Jožeta Plačnika. Na natečaj je prispelo 39 maket, sedem v kategoriji posamezniki in 32 v kategoriji skupine. Izmed vseh so otroci izbrali osem zmagovalcev. Med posamezniki je zmagala štiriletna Gaja Damjanovič, med skupinami pa so slavili učenci iz Osnovne šole Ljuba Šercerja iz Kočevja.
Zmagovalna maketa, ki so jo izdelali učenci iz Osnovne šole Ljuba Šercerja iz Kočevja.
Zmagovalna maketa, ki so jo izdelali učenci iz Osnovne šole Ljuba Šercerja iz Kočevja.
Mladim muzealcem se je Plečnik očitno prikupil, saj so mu posvetili nekaj zelo laskavih citatov:
Duhovite domislice učencev iz OŠ Valentina Vodnika.
-
Plečnik je supr star!
-
Plečnik je tak car kot Peter Prevc!
-
Plečnik je dbest arhitekt ever!
-
Plečnik + arhitektura - to je lepi par!
-
Ko bom velika, bom mali Plečnik!
-
Plečnik je bil arhitekturni kralj, za vse stavbe b'lo mu je mar!
