SiolNET. Trendi Odnosi
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako otroka motivirati za učenje?

0

termometer

Bolj ko se bo otrok dobro počutil v lastni koži, bolj bo motiviran za učenje in raje bo hodil v šolo. Enako velja za starše. Če se v službi dobro počutijo, bodo bolj motivirani za delo.

Čarobnega recepta za motiviranje otrok za učenje ni, je priznal že psiholog in avtor vprašanj za kviz Male sive celice Darko Hederih, so pa nasveti, na katere se starši lahko oprejo.

Na primer to, da bolj ko bo otrok okrepil občutek lastne vrednosti, bolj bo motiviran za učenje. Tako kot so starši v službi bolj motivirani za delo, če se tam dobro počutijo, če so zadovoljni s sabo, če imajo s sodelavci dobre odnose in če so tam sprejeti, to velja tudi za otroka v šoli.

Motivacija prihaja od znotraj

Starši bi se morali bolj zavedati, da motivacija prihaja od znotraj. "Bolj ko bomo krepili vrednost otroka, bolj bo motiviran," poudarja dolgoletna pedagoginja in vodja Centra za kakovostno življenje Modra ura, Janja Dermastja.

Prepričana je, da so vsi otroci motivirani. "Ko so majhni, komaj čakajo, da se naučijo kaj novega, da pomagajo pri domačih opravilih in podobno, a starši in učitelji smo tisti, ki jih s pretiranim zavijanjem v vato naredimo nesamozavestne, nesamostojne in neodgovorne.

Od nas je odvisno, koliko smo otrokom dovolili. So lahko plezali po drevesu, so se lahko lovili, ali smo jih zaradi bojazni, da bi se jim kaj zgodilo, pretirano ščitili? Tudi od tega je namreč odvisno, kakšen bo danes naš šolar. Mi smo tisti, ki vzgajamo – z vzgledom, saj nas otroci opazujejo," poudarja.

"Motiviranega šolarja niste naredili z odhodom v šolo, motivacija se je gradila že od otrokovega rojstva. Odvisna je od tega, kako ste se z otrokom pogovarjali, na kakšen način in v kakšnem vzdušju se je odvijalo družinsko življenje. Res je, da smo starši značajno zelo različni, a to, kar krepimo pri otroku, je tisto, kar ga dela takega, kot je," poudarja sogovornica.

Izpostavlja tudi, da dognanja nove znanosti epigenetike kažejo, da otroci kar 50 odstotkov nezavednih vzorcev nasledijo.

"Do četrtega leta lahko otroci ponotranjijo čustvena stanja mame in očeta in nato še odnos zakoncev. Iz njihovih odzivov, kot so, da ne želi delati domačih nalog, da se upira staršem, da ne želi pospraviti in podobno, lahko razberemo, kakšno je vzdušje doma," razkriva Dermastja, ki je tudi ožja sodelavka priznanega specialnega pedagoga Marka Juhanta in družinsko-terapevtskega centra Krog v Kranju.

Kdaj se bo otrok rad učil?

1. Otrok se bo rad učil takrat, ko bo navdušen, pravi Janja Dermastja. Vsi prvošolčki so nad šolo navdušeni, potem pa lahko zaradi napačnega pristopa odraslih to navdušenje mine.

"Mine pa takrat, ko doma ni pravega reda, ko ni postavljenih meja, takrat se vse podre. Družinam svetujem, naj si organizirajo dan. To pa je mogoče le, če so starši doma. Če vse popoldneve prevažajo otroke z ene dejavnosti na drugo, tega ne more biti. Otrok ne more doživeti notranjega miru, ker je ves čas voden.

Otrok potrebuje igro, do četrtega razreda naj obiskuje največ eno interesno dejavnost. Če otroka že v predšolski dobi preobremenimo z dodatnimi aktivnostmi, se ne čudimo, če bo v petem razredu preobremenjen. Ne zaradi šole, ampak zaradi popoldanskih aktivnosti.

2. Ko se bo zavedal, kaj spada pod MORAM in kaj pod ŽELIM. Dermastja družinam, ki imajo težave z motivacijo, svetuje, naj izdelajo dve škatlici ali dva seznama. En naj bo za dejavnosti, ki jih mora (MORAM) storiti, drugi pa za dejavnosti, ki jih želi (ŽELIM) storiti. "Najprej moram v šolo, moram narediti nalogo, moram posesati ali pa moram obesiti še perilo, potem pa lahko grem k prijatelju. Takšno je pač življenje in tega se mora otrok zavedati."

3. Ko bo imel visoko raven lastne vrednosti. Otroka vrednotimo glede na to, kakšen je: kako se zna postaviti zase, kako dober prijatelj je, kako samostojen je, in ne samo glede na to, kako dobre ocene ima v šoli.

4. Ko bo imel določena pravila. Če tega ni, je otrok izgubljen. Meja pa ni vpitje in žaljenje otroka, ampak določitev časovnega roka, v katerem naj otrok naredi domačo nalogo. Recimo, naj bo to ena ura, če se zavleče, ker se otrok vmes zafrkava, bo to pomenilo, da bo toliko manj časa ostalo za obisk prijatelja. Bodimo pri tem dosledni. Otrok potrebuje približno deset dni, da sprejme, da starši mislijo resno.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin