Zakaj je Partizanska bolnica Franja tako posebna? (video)

Soteska Pasice. Partizanska bolnica Franja se nahaja tik nad mestom Cerkno, blizu vasi Dolenji Novaki v težko dostopni soteski Pasice.

Že sama pot do barak je čudovita, njihova notranjost pa govori o bogati slovenski kulturni dediščini.

Posebnost slovenskega odporniškega gibanja so bile namreč skrite stacionarne bolnišnice. Gradili so jih v težko dostopnih gozdovih, prepadnih grapah in podzemnih jamah.

Osvežimo znanje

Preden tudi sami obiščete bolnišnico Franjo, si osvežite znanje zgodovine in spoznajte nekaj dejstev, da bo sprehod po soseski Pasice še bolj zanimiv.

Ali veste? Lesene barake bolnice Franja je septembra 2007 odnesla vodna ujma. Na osnovi dokumentacije in po natančnih načrtih so leta 2010 obnovili barake in pomožne objekte ter izdelali kopije predmetov in pridobili nadomestne predmete.

V bolnišnici Franji se nahaja 14 barak. Večina jih je obnovljena, saj je leta 2007 tu močno udarilo neurje. Ohranjena je ostala le ena.

Kdaj?

Bolnišnica Franja je začela delovati 23. decembra 1943, ko so v oskrbo prejeli sedem ranjencev. Delovala je vse do osvoboditve, čeprav je bila vmes tudi napadena. 5. maja 1945 so ranjenci in osebje zapustili bolnišnico in sotesko, vse od takrat pa služi kot zgodovinski spomenik in priljubljena turistična točka.

Osebje, ki je tu delovalo, do zadnjega ni vedelo, kdaj se bo vojna končala.

Kaj se je tu dogajalo?

Ustanovitelji so sprva načrtovali le nekaj barak, a izkazalo se je, da so bile potrebe oskrbe ranjencev mnogo večje. Pot do bolnišnice je bila med vojno namerno težko dostopna, tako je zaradi varnosti vodila po potoku Čerinščica, ki teče skozi sotesko Pasice.

Ko so ranjence peljali do barak, so jim med potjo zavezali oči, da ne bi mogli izdati, kje se objekt nahaja.

Zakaj je tako posebna?

Bila je edina med skritimi partizanskimi bolnišnicami, ki je poskrbela tudi za skrbno izdelan obrambni sistem. Zdravstveni delavci so za ranjence skrbeli v okoliščinah, ki si jih je danes težko predstavljati. Operacije so redko potekale brez omame, večinoma so imeli na razpolago eter, pentotal in druga sredstva. Primanjkovalo pa jim je antibiotikov, krvi in plazme. Marca 1945 so pridobili tudi rentgenski aparat, ki ga je imela poleg Franje samo še ena partizanska bolnišnica.

Šlo je za profesionalno bolnišnično dejavnost, ki je bila zelo napredna.

Kaj pa kultura?

Med zdravljenjem ranjenci in invalidi niso smeli postati črnogledi. Kako so poskrbeli za to? Sami so si našli razvedrilo: organizirali so proslave in mitinge s političnimi govori, petjem, deklamacijami, govori in skeči. Izdajali so tudi svoj časopis Bolniški list, kjer so svoje vojne zgodbe opisovali tako ranjenci kot tudi bolniško osebje.

V invalidskem domu so skrbeli za kulturo in razvedrilo.

Kaj nam Partizanska bolnica Franja pomeni danes?

Partizanska bolnica Franja je po vojni postala simbol partizanskega gibanja in njegove izjemno dobro organizirane zdravstvene dejavnosti.

Partizanska bolnica Franja je zares enkraten primer zdravstvene oskrbe ljudi v izrednih razmerah in izjemen simbol človečnosti, solidarnosti in tovarištva med domačini, osebjem bolnišnice in ranjenimi vojaki, ki so se bojevali proti fašizmu in nacizmu med drugo svetovno vojno.

Zaradi svoje simbolne vrednosti in vloge v evropski zgodovini ter kulturi je leta 2015 ponovno prejela Znak evropske dediščine.

Če na Cerkljanskem ostanete ves dan ...

• Pogled na Cerkno. se sprehodite po neokrnjeni naravi,
• poiščite lep razgled na mesto Cerkno,
• si v jedru Cerkna privoščite kosilo,
• obiščite Cerkljanski muzej,
• ustavite se še v Partizanski tiskarni Slovenije.

Več utrinkov našega izleta si oglejte v zgornji fotogaleriji.