SiolNET. Trendi Odkrivaj Slovenijo
Vsebino omogoča Mastercard
  • Messenger
  • Messenger

Strane pri Postojni: najstarejša tisa v Sloveniji

Strane pri Postojni, tisa, tisovec
Foto: Anamarija Šantelj
Vsebino omogoča Mastercard

Le nekaj kilometrov od izvoza Razdrto na primorski avtocesti in od razcepa, kjer se srečajo avtocestne poti iz Ljubljane, Kopra in Nove Gorice, lahko občudujete tiso, ki v ljudstvu velja za najstarejšo v Sloveniji.

Eni so mu v zgodbah pripisali, da je začel rasti že sredi četrtega stoletja našega štetja, a znanstveniki opozarjajo, da je v resnici vendarle mlajši. Kljub temu tisovec (moško drevo tise), ki raste pred cerkvijo svetega Križa v Stranah pri Postojni, najverjetneje živi že svoje šesto stoletje.

Naši starosti bi za Škote sicer bili mladenki

Pravzaprav sta tam dve drevesi tise (Taxus baccata), a starejši tisovec, njegovo deblo obsega 4,25 metra, je gotovo pri samem vrhu najdebelejših tis in najstarejših dreves v Sloveniji. Tista mlajša tik ob njem, ocenjujejo, da je stara več kot 300 let, pa je, pravijo, edina dvospolna tisa v državi, obseg njegovega/njenega debla pa je v primerjavi s spoštljivim tisovcem ravno nekje okrog polovice.

Tise so drevesna vrsta, ki na evropski celini doživljajo največjo starost. Starejša v Stranah ima za seboj več kot 500 let, a na Škotskem poznajo tudi štirikrat starejše. Tise so drevesna vrsta, ki na evropski celini doživljajo največjo starost. Starejša v Stranah ima za seboj več kot 500 let, a na Škotskem poznajo tudi štirikrat starejše. Foto: Anamarija Šantelj

Škoti bi dejali, da sta obe drevesi še mladeniča, kajti pri njih poznajo tudi takšne, ki so stare dva tisoč let. Tise so drevesna vrsta, ki na evropski celini doživljajo največjo starost.

Naravni spomenik občasno trpi zaradi malomarnosti

Če bi drevesa lahko govorila, bi ti dve tisi gotovo imeli veliko povedati, ljudske pripovedi pa omenjajo, da sta v prijetnem senčnem zavetju tu nekoč na svoji poti v Rim pridigala celo sveti Ciril in Metod. Drugi bodo povedali, da je na kraju pod tem tisovcem pridigal sveti Hieronim, ki je v 4. stoletju živel v Ogleju – danes sicer vemo, da bi to bilo mogoče le, če je na tem mestu prej raslo neko drugo drevo. Morda tudi je, ker je točno pod starim tisovcem zaloga izvirske vode, ki drevesu gotovo dobro dene.

Sta pa ti dve tisi gotovo edini v državi, ki sta si priborili svojo lastno knjigo – Tisa v Stranah pod Nanosom.

Tisi v Stranah sta že več kot pol stoletja zavarovani kot naravni spomenik, a kljub temu jima ljudje zaradi neprevidnosti ne prizanesejo. Leta 2012 so opazili sušenje krošnje, ki so ga pripisali kurjenju v sosednjem sadovnjaku. V času druge svetovne vojne sta ju prizadeli požar in nemška granata, a domačini bodo povedali, da so takrat nekateri prej gasili tiso kot pa svoje domove.

Izhodišče za Nanos, Predjamski grad in – Krompirjevo noč!

Ko se naužijete pogleda na obe tisi, lahko nadaljujete pot peš na pobočja Nanosa do vrha Pleša, za kar boste Jakobova romarska pot do Santiaga de Compostela vodi skozi Strane. Do cilja: "le" 2.840 kilometrov. Jakobova romarska pot do Santiaga de Compostela vodi skozi Strane. Do cilja: "le" 2.840 kilometrov. Foto: Anamarija Šantelj potrebovali poldrugo uro zmerne do odločne hoje. Če pa vam skoraj 800 metrov višinske razlike ni preveč pri srcu, jo lahko peš mahnete proti Predjamskemu gradu.

Če pa vas pot zanese sem v drugi polovici avgusta, le preverite, kdaj je v sosednji vasi Veliko Ubeljsko vsakoletna Krompirjeva noč. Naslednjič, to je avgusta 2017, bo že 39. izdaja, kjer bodo spet stregli (brezplačne) krompirjeve jedi na mnoge slastne načine, izbirali največji krompir (dobesedno) in poskrbeli za še obilo druge zabave.

Kako do tja?

Ko zapustite primorsko avtocesto A1 na izvozu Razdrto, zapeljite po stari cesti proti Postojni. Zelo kmalu, niti kilometer stran, boste zagledali odcep na levo s smerokazi Strane, Veliko Ubeljsko in Brezje pod Nanosom. Od tega odcepa do tis in enkrat letno krompirjeve veselice vas deli le še nekaj minut vožnje.

Če pa vas pot zanese sem v drugi polovici avgusta, le preverite, kdaj je v sosednji vasi Veliko Ubeljsko vsakoletna Krompirjeva noč. Na fotografiji utrinek iz letošnje Krompirjeve noči v Velikem Ubeljskem. Če pa vas pot zanese sem v drugi polovici avgusta, le preverite, kdaj je v sosednji vasi Veliko Ubeljsko vsakoletna Krompirjeva noč. Na fotografiji utrinek iz letošnje Krompirjeve noči v Velikem Ubeljskem. Foto: Sebastjan Ženko

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 1
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin