Četrtek, 5. 10. 2017, 11.50
2 meseca, 1 teden
Ideja za konec tedna: kaj ko bi pobegnili na jugovzhod?
Concha se je tokrat sprehodila po mirnih ulicah Trebnjega. Mesteca, ki jo je navdihnil in jo spodbudil, da se še kdaj vrne na lov po najboljši fotografiji.
Prepustite se vodenju po lepotah naše dežele, tokrat s pomočjo tujcev, ki so se preselili v Slovenijo. Na potepanje po naši državi nas je v prejšnjih mesecih najprej popeljal Omar Escobar, posebno prepletanje med slovensko in portugalsko kulturo je v štirih blogih iskal Portugalec João Costa, nazadnje pa smo Slovenijo pogledali še skozi oči mlade Poljakinje Agnieszke, Ukrajinke Inne in simpatične Anne, ki si je celo privoščila zmagovalni vzpon na Triglav.
Že eno leto si vsak dan privoščim isti izlet. Uživam ob sončnem vzhodu v slovenskih gorah in opazujem, kako megla v dolini počasi izginja in se pokažejo barve jutra in širše okolice, na katere tako močno vplivajo letni časi.
Tokrat pa me je pot ponesla v Trebnje. Vsak dan, ko sem se peljala mimo, sem opazovala podobo mesta, ki ga je od zadaj obsijalo sonce in tako poudarilo zvonik cerkve.
Komaj sem čakala na pravo priložnost, da obiščem to mesto, ki se nahaja na jugovzhodu Slovenije, ob reki Temenica. To območje je bilo poseljeno že v antiki, sodobna zasnova mesta pa stoji ob avtocesti in glavni povezavi med Ljubljano in Novim mestom.
Mesto si je ogledala od blizu – peš
Svoj izlet sem začela tako, da sem avto parkirala na obrobju in se kar peš odpravila raziskovat lepote Trebnjega.
Opazovala sem značilnosti slovenske arhitekture, ki je tako drugačna od španske. Verjetno je to moja profesionalna hiba, da vedno opazujem arhitekturo mesta, ki je pred mano.
Vedno si ogledujem slovenske strehe, ki so tako drugačne od španskih – imajo večji naklon zaradi snega. Pri nas so strehe ponavadi bolj ravne, na njih pa gradimo terase. Mojo pozornost so prebudila tudi okna – ena v obliki ovala, druga v obliki zvezde. To niso bila pravzaprav prava okna, saj niso imela stekla, ampak so služila za prezračevanje. Kaj takšnega v Španiji nisem nikoli videla.
Tudi tokrat obvezen postanek v galeriji
Na sprehodu po mestu sem se ustavila tudi pri Galeriji likovnih samorastnikov. Na žalost nisem uspela pogledati celotne razstave, saj del galerije obnavljajo, ampak kljub temu sem lahko uživala ob ogledu razstavnih del. Najbolj so me prevzeli pontilisti in lesene skulpture, ki so ponazarjale različne ljudi. Razstavljenih je bilo veliko izdelkov neznanih avtorjev.
Obisk galerije sem končala prej, kot sem pričakovala, zato sem se odpravila v park, kjer sem še malo brala. Trenutno berem knjigo, ki mi jo je priporočila prijateljica. Gre za misteriozni roman. Res mi je všeč in zato včasih prav težko neham brati. Obožujem misteriozne, romantične in fantazijske romane. Če imate kakšen predlog zame, mi kar sporočite.
Do zdaj sicer še nisem prebrala nobene knjige slovenskega avtorja. Sem pa prebrala kar nekaj Prešernove poezije. Zelo mi je všeč Zdravljica, predvsem zato, ker predstavlja medsebojno prijateljstvo in kolegialnost.
Če dobro premislim, tudi španskih avtorjev ne berem prav pogosto, bliže so mi tuji, prevedeni v španščino.
Mesto, ki te prisili, da pritisneš na sprožilec fotoaparata
En mojih večjih strasti v zadnjem obdobju je fotografiranje. Večina ljudi pravi, kar je res, da za dobro fotografijo potrebuješ tudi dober aparat. Po mojih izkušnjah dober aparat potrebuješ v resnici samo takrat, ko se ne želiš preveč truditi s fotografiranjem. Že z mobilnim telefonom lahko narediš dobre fotografije – pomembno je, da poiščeš malo drugačen pogled in seveda, da obvladaš nekaj osnov s področja fotografiranja. Moje znanje je resnično osnovno, saj sem se začela navduševati nad fotografiranjem šele pred enim letom.
Sončni zahod v Trebnjem me je navdihnil za nove fotografije. V Sloveniji je prav posebna svetloba, ki pa je pogosto ne znam pravilno ujeti v svoje fotografije. Prav ta svetloba in predvsem jasnost pogleda spominjata na Cadiz, moje rodno mesto. Takšna svetloba je dokaz, kako čist je tukaj zrak – brez onesnaženja.
Okušanje vina sem odložila za naslednjič
Med sprehodom po mestu sem odkrila kmetijo z vinogradom, kjer lahko preizkušaš različna domača vina. Tokrat žal nisem mogla, saj sem se morala tisti dan še voziti. Slovenska vina so glede na moj okus in poznavanje (ki ni ravno zelo strokovno) mlada in precej sadna – v primerjavi s španskimi.
Sprehodila sem se nazaj proti avtomobilu, posnela še nekaj fotografij, s katerimi sem začela ovekovečiti celotno izletniško izkušnjo. Nedvomno pa se bom še vrnila, da bom lahko zbirko potem še dopolnila.
Kaj lahko odkrivate v Trebnjem in okolici?
Staro mestno jedro Trebnjega je nekoliko dvignjeno na levem bregu reke Temenice, novejši del mesta pa se razteza severno od železniške proge. Največje znamenitosti v mestu so:
Cerkev Marijinega vnebovzetja: nahaja se v središču mesta. Sliko Marijinega vnebovzetja na glavnem oltarju je naslikal Matevž Langus, oltar pa je delo rezbarja Janežiča. Na južni strani cerkve stoji spomenik častnega občana občine Trebnje, ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita, dr. Alojzija Šuštarja.
Kip Friderika Ireneja Barage
Spomenik padlim vojakom v prvi svetovni vojni
Parna lokomotiva na železniški postaji
Če boste imeli še dovolj časa, se zapeljite še do gradu Mirna - enega lepših in redkih obnovljenih kulturnih spomenikov srednjeveške arhitekture pri nas, ki je bil zgrajen proti koncu 11. stoletja.
Nagradna igra: Kje se skriva vaš najljubši kotiček v Sloveniji?
Odkrivajte Slovenijo skupaj z nami in našimi blogerji ter nam pokažite, kam naj se naslednjič odpravimo na izlet. Imate svoj najljubši kraj v Sloveniji, kamor najraje zahajate? Pošljite nam fotografijo svoje naj slovenske destinacije in se potegujte za Mastercard kartico v vrednosti 40 evrov.
