Tudi modni Italijani ne morejo brez Slovencev

Odprtje modnega leta 2015 smo dočakali že drugi konec tedna v januarju, ko so se v Londonu začele predstavitve moških kolekcij za jesen in zimo. Teden dni pozneje se je modna karavana preselila v Milano, kjer so blesteli tudi slovenski manekeni in manekenke.

Čeprav je januarski termin praviloma rezerviran za moške, pa se iz leta v leto povečuje število oblačilnih kosov za ženske. To je odlična priložnost za slovenske modele, ki lahko v prestolnici italijanske mode zablestijo kar dvakrat, saj se že čez dober mesec dni začenja milanski teden mode. Odprtje modne revije pomeni velik uspeh Slovenci smo imeli tudi letos v Milanu med moškimi modeli dva vrhunska modela, Rožleta Langusa in Anžeta Mežana, ki se letos nista izkazala prvič. Že leta 2013 smo ju namreč lahko videli na modni brvi znamke Armani.

Rožle Langus je v svoj življenjepis dodal prav poseben uspeh, saj je letos v Milanu s prvim izhodom odprl revijo znamke Giorgio Armani, medtem ko je dan pozneje nastopil tudi na reviji znamke Emporio Armani. Kljub uspehom pa se Rožle ne želi javno izpostavljati in je raje kot v samopromocijo usmerjen v nadaljnje uspehe v svetu mode. Na tednu moške mode uspešna tudi Slovenka Milanski teden moške mode pa že dolgo ni le mesto za moške modele, saj se tem občasno pri nekaterih znamkah na modni brvi pridružijo tudi ženske, ki sicer zasijejo tudi v drugi polovici februarja, ko v Milanu poteka teden mode.

Letos je med svoje dosežke poseben uspeh dodala tudi slovenska manekenka Prisha Justinek Alfirev iz agencije Immortal models management, ki se je sprehodila po modni brvi na reviji znamke Tom Rebl. Poleg nastopa na omenjeni modni reviji je Prisha v Milanu predstavljala tudi mlado modno znamko Di Morabito, ki so jo predstavili z nekoliko manjšim pompom kot tisti, ki v predstavitev svojih aktualnih kolekcij vložijo več sto tisoč evrov. Delo modela prinaša veliko garanja za uspeh Septembra smo med tednom mode, na katerem so predstavili kolekcije za pomlad in poletje 2015, govorili tudi z modnim agentom Tomažem Miheličem, ki je v zadnjih letih z agencijo Immortal models management poskrbel za odkritje marsikaterega slovenskega talenta. V intervjuju je med drugim dejal, da delo manekena ni lepotno tekmovanje, saj ne govorimo o vsesplošni lepoti, ampak o nekem posebnem videzu, imidžu, ki se ga morda vidi tudi izpod kodrastih las.

To pa ni vse, kar je potrebno za uspeh, saj se mora model pozneje dokazati tudi na tako imenovanih castingih. Le vtis, ki ga pusti tam, odloča o tem, kako uspešen bo v smislu nastopov na modnih revijah in fotografiranjih za modne editoriale. Trdo delo pa se tako kot v večini poklicev tudi pri manekenstvu pozneje obrestuje, saj je svet manekenstva, kot je v omenjenem intervjuju še dejal Mihelič, nekakšna odskočna deska za različna poklicna področja.

Po koncu manekenske kariere se namreč zelo veliko deklet in fantov odloči za igralsko kariero, saj se ob številnih nastopih na modnih revijah in pred fotografskimi objektivi lažje znebijo treme. Delo modela je, kot pravi Mihelič, namreč "igra brez besedila".