Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sobota,
6. 12. 2014,
20.31

Osveženo pred

7 let, 12 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Maja Ferme moda intervju

Sobota, 6. 12. 2014, 20.31

7 let, 12 mesecev

Maja Ferme: Za potrebe našega trga je butik v Ljubljani dovolj za vso Slovenijo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Z modno oblikovalko, ki slovensko oblikovalsko identiteto ponaša tudi v širni svet, smo se pogovarjali o njeni poslovni poti in načinu dela, ki ga od oblikovalca zahteva visoka moda.

Z modno oblikovalko Majo Ferme smo se pogovarjali v njenem prijetnem butiku na Rimski ulici 5 v središču Ljubljane, kjer smo imeli edinstveno priložnost tudi v živo spremljati, kako poteka proces nastajanja obleke. Pri njej se je prav v času našega obiska na enem izmed zadnjih pomerjanj ustavila tudi uspešna mlada slovenska violinistka Tanja Sonc.

Ker mlada umetnica večerno obleko potrebuje tudi za svoje nastope, mora biti ta še posebej prirejena za specifične gibe med igranjem violine, zato je bila, kot se je izkazalo, Maja Ferme s svojim osebnim pristopom pravi naslov zanjo.

Kako ste se znašli v sredini izbranih modnih oblikovalcev na razstavi Haute Couture v Parizu? Od organizatorjev sem dobila elektronsko pošto, da sem bila izbrana za slovenskega predstavnika na razstavi Haute Couture v Parizu. Sprva sem mislila, da gre za nekakšno šalo in sem po prebiranju omenjenega sporočila nadaljevala delo, nato pa sem ga nekaj ur pozneje znova prebrala in se odločila preveriti, za kakšno zadevo pravzaprav gre in po kakšnem ključu so izbirali sodelujoče oblikovalce. Izkazalo se je, da je izbor potekal že slabo leto dni in da so v tem času preučili moje delo in moje kolekcije, tiste iz preteklih let in aktualne, ki sem jih predstavljala tudi na ljubljanskem tednu mode.

Všeč mi je bilo, da se je ta razstava dogajala prav v času, ko je v Parizu potekal tudi teden mode, k sodelovanju pa me je prepričalo tudi to, da so bili na enem mestu zbrani oblikovalci s praktično vsega sveta, tako da sem lahko tudi zaradi tega v zelo kratkem času dobila zelo veliko informacij o razmerah na trgu drugod po svetu.

Kakšne izkušnje so z vami delili preostali modni oblikovalci? Vsak prostor je seveda drugačen, ima svoje specifike. Večina oblikovalcev, s katerimi sem se imela priložnost družiti, mi je, zanimivo, lahko povedala, da jih država pri njihovem delu zelo podpira, ker se zaveda, da visoka moda prispeva k turizmu, gospodarstvu države. V Sloveniji pa česa podobnega še nimamo, saj Slovenija kot država še nima neke identitete na področju mode.

Kaj pa visoka moda pri nas? Če se tu omejim le na visoko modo, težava tiči v naši zgodovini. V Ljubljani namreč nikoli nismo imeli kakšnega večjega obsega meščanstva, ki bi se tako oblačilo, nato pa smo bili vrženi v čas socializma, kjer luksuz in visoka moda nista bila zaželena.

Po osamosvojitvi smo začeli hlastati po modi, ki nam je bila najbližja, recimo britanska ali pa še katera druga, bolj minimalistična, nič od tega pa ni bilo dejansko slovenskega. Še danes Slovenija nima izoblikovane neke modne identitete, kaj šele visoke mode, zato bomo potrebovali še nekaj let, da se bo tudi na tem področju kaj spremenilo.

Kako pa k temu razvoju doprinesejo mlajši oblikovalci? Ker država v razvoj slovenske modne identitete in umeščanja te v svetu ne vlaga, se tudi mlajši oblikovalci, generacije, ki prihajajo za mano – namesto da bi pomagali sooblikovati identiteto slovenske mode in s tem to umeščati tudi v svetu –, raje odločijo za odhod v tujino in s tem prevzemajo tudi identiteto drugih držav, ker v Sloveniji preprosto ne najdejo podpornega okolja, ki bi ga za svoje delo potrebovali.

Kakšna pa sploh je velikost slovenskega trga? Za potrebe slovenskega trga je butik, ki ga imam jaz v Ljubljani, pa čeprav je ta majhen, dovolj. Če dodam še primerjavo; oblikovalec, s katerim sem se pogovarjala na razstavi v Parizu in dela v Peruju, ima tam butik, ki je velik približno tako kot ena naša veleblagovnica in v njem prodaja samo večerne toalete.

Ko sem ga vprašala, kako to, da se pri njih ta moda prodaja v tako velikem obsegu, mi je razložil, da se pri njih ženske zvečer zelo rade uredijo, tudi ko gredo na kosilo, ob rojstnih dnevih, zabavah s prijateljicami in za druge družabne priložnosti, ki jih je pri njih res veliko in na katerih se zahteva večerna toaleta.

Kakšne vrste oblek se najpogosteje prodajajo pri nas? Pri nas se najpogosteje prodajajo poročne obleke, medtem ko večerne obleke pri celotni prodaji predstavljajo dobrih deset odstotkov, pa še te so večinoma narejene za kulturnike, preostali delež prodaje pa predstavljajo poslovna oblačila.

Če se zdaj posvetiva vašemu ustvarjalnemu procesu. Glede na to, da delate po naročilu, se stranka verjetno k vam sprva obrne z željami in pričakovanji. Kje pa nastopi trenutek, ko se vključite vi s svojimi nasveti? Celoten potek je videti tako, da se stranka naroči na želeni termin, da si lahko zanjo resnično vzamemo ves čas, ki ga potrebujemo, da se ji popolnoma posvetimo. Ko pride k nam, se sprva pogovorimo o tem, kakšne so njene želje in pričakovanja, šele nato pa ji pomagamo z nasveti glede na to, kakšne so modne smernice, in tudi glede na priložnost, na kateri bi želeno kreacijo rada nosila.

To je še posebej pomembno pri poročnih oblekah, ko na končni videz kreacije vpliva več dejavnikov, med njimi tema poroke, lokacija, pa tudi ten kože, barva las, barva oči in postava. Glede na dane informacije nato zberemo primerne materiale, primerne barve in kroj, naredimo skico in določimo ceno. Glede cene se stranki tudi prilagajamo, ker je, glede na to, da je poročna obleka izdelana po meri, pri nas mogoče prav vse. Zato je cena odvisna tudi od cene materialov, ki jih uporabimo; lahko se odloči za čipko, ki na meter stane 400, ali za čipko, ki na meter stane nekaj čez sto evrov. Vse skupaj tako prilagodimo stranki, da si obleko lahko privošči.

Po tem, ko vzamemo še mere stranke, kupimo material in že kmalu sledi prvo pomerjanje, ko vidimo, ali bi bile potrebne še kakšne spremembe. Nevesta tako ves čas spremlja potek nastajanja njene poročne obleke – vse od začetka pa do konca. Tako je prav vsaka obleka nekaj posebnega, nekaj, česar stranka ne bo našla nikjer drugje.

Kje pa smo v tej zgodbi moški? Na enem izmed preteklih tednov mode ste ob predstavitvi kolekcije, kjer ste pokazali tudi nekaj moških kosov, dejali, da je oblikovati moško kolekcijo večji izziv. Moška obleka je glede izdelave iz čisto tehničnega vidika nekaj povsem drugačnega. Tudi tu so pomembni vsi detajli, kako je obleka narejena v notranjosti, iz kakšnih materialov, saj prav ti odločajo o tem, kako se bomo v njej počutili.

Se vam ob vašem osebnem pristopu zgodi tudi, da vas kakšna stranka prosi za nasvet pri celostni stilski preobrazbi? Pravzaprav se pri vsaki stranki, ki pride k meni, ali je to poslovna ženska ali bodoča nevesta, maksimalno potrudim in ji v paketu z obleko ponudim oziroma dobi zraven tudi celostno podobo. Se pravi, da ji svetujem glede pričeske, mejkapa, čevljev in morebitnih modnih dodatkov. Na tak način namreč tudi obleka maksimalno zaživi.

Predvsem pri poslovnih ženskah je to zelo pomembno, da vidijo, kako potem nek oblačilni kos skombinirati na več različnih načinov in kako ga tako tudi večkrat nositi. Ker navsezadnje so poslovne ženske tiste, ki so finančno najbolj preudarne. Ženska, ki kupuje pri meni, bo na dolgi rok na boljšem, ker delam iz kakovostnih materialov, po njenih merah in željah.

Po svetu se oblikovalci visoke mode vedno pogosteje odločajo za posojanje oblek namesto poslovnega modela prodaje. Kako se povpraševanja po posojanju oblek lotevate vi? Enkrat letno izdelam novo kolekcijo oblačil, ki jih nato predstavim javnosti. Vsa oblačila so v majhnih številkah, se pravi med 34 in največ 38, in so v mojem butiku, da si jih lahko stranke ogledajo, potipajo in malo lažje predstavljajo, kako so obleke moje znamke videti v živo.

Te obleke tako načeloma niso za prodajo, ker vendarle delamo večinoma po meri, po naročilu, a se uporabljajo za razne promocijske aktivnosti, recimo za fotografiranje v modnih editorialih revij. Če pa si katera izmed medijskih osebnosti želi kakšno izmed oblek nositi na rdeči preprogi, imamo izdelan model, kjer se določen odstotek vrednosti obleke za to izposojo plača.

Za konec še nekaj malega o vas osebno. Po vaši zaroki se že nekaj časa ugiba o tem, kakšna bo vaša poročna obleka. Ste o tem že kaj razmišljali? Moram priznati, da svoje poročne obleke še nimam v mislih, a vedno, ko delam obleko za bodočo nevesto, se mi zdi, kot da bi jo delala zase, saj se prav pri vsaki maksimalno potrudim. Zavedam se namreč, kako pomemben dogodek je to za nevesto. Mislim, da bo moja poročna obleka prišla na vrsto prihodnje leto in vem, da bom uživala, ko jo bom delala.

Ne spreglejte