Vožnja po Ljubljanici navzdol od Zmajskega mostu, stran od mestnega središča, se vedno konča na isti točki – pred Plečnikovo zapornico. Iz tehnološkega elementa uravnavanja vodne gladine je avtor naredil monumentalno arhitekturo.
Pogled nanjo si velja privoščiti tako z brega kot z rečne gladine, kjer se pokaže vsa njena veličina, udejanjena arhitekturna in tehnična misel pa tudi njeni detajli.
Zapornica je bila zgrajena med letoma 1939 in 1945, arhitekt jo je zasnoval kot simbolno zaokrožitev mestnega središča in slovo Ljubljanice. Na tak način je tako obeležil kraj, kjer se reka poslavlja od mesta, hkrati pa je ob tem zasnoval tudi povezovalni element med promenadama proti mestu.
Prvi načrti za zapornico so sicer začeli nastajati že leta 1933, vendar jih je avtor nato še šest let dopolnjeval.
Preberite še:
- Plečnikova stavba na Ljubljanskem barju
- Plečnikova hiša v Ljubljani
- Ljubljana, mesto mostov
Plečnikov tehnološki element – trije stolpi, ki jih povezuje brv, skrivajo mehanizme zapornice, vse skupaj pa je postavljeno na markantno stebrovje – je mogoče dojemati tudi kot simbolni slavolok, čeprav pričujoča struktura, kot je za to vrsto zgrajenega praviloma v navadi, ni bila postavljena v čast kakšnih junaških dejanj ali zgodovinskega dogodka, temveč v počastitev vode.
Izhodišče monumentalne postavitve je bilo praktične narave, ki ji je ustvarjalec v zasnovi dodal svojo arhitekturno poetiko. Njena dimenzija in masivnost pa dajeta vtis trdnosti, nepremagljivega elementa. Na tak način pa izraža moč obvladanja vodnega toka.
Slovesnost ograjenega korita Ljubljanice, kjer se z zlivanjem vode simbolno končuje mestno središče, je Plečnik dosegel z oblikovanjem veličastne hiše na vodi. Tvorijo jo trije stolpi, povezani z brvjo za pešce, na obeh straneh kopnega pa sta urejena tudi manjša trga – Ambrožev in Vrazov, ki sta del mestne promenade.
Stolpi s kamnito oblogo in zidanimi vhodi spominjajo na arhitekturo egipčanskih templjev. Izvedba zapornice pa je polna različnih simbolnih in arhitekturnih oz. kulturnih referenc, ki jih je Plečnik vnesel tudi v to svoje prepoznavno delo.
Ostrešja stolpov poudarjajo okrasni venci, na eni strani jih podpirajo kratki dorski stebri s posodami etruščanskega videza z izklesanimi zmajevimi glavami. Na drugi strani so postavljeni jonski stebri s stiliziranimi človeškimi glavami, čez katere se vzpenja brv.
Veličastna mestna vodna vrata so v prostor postavljena markantno. . Pri čemer pa je funkcija, torej uravnavanje pretoka Ljubljanice, v tem primeru vizualno v drugem planu. Njen tehnični vidik, skrit pod arhitekturno lupino, je nevidni del strukture. Izhodišče, a ne končni odgovor.
Rečna zapornica tako v Plečnikovem opusu predstavlja še en primer avtorjevega poklona klasični arhitekturi in starim kulturam.
Vodna zapornica je kulturni spomenik državnega pomena. Viri navajajo, da si je Plečnik ob njej zamislil tudi vodni pristan in manjšo elektrarno.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.