Tako belo srce

Avtor: Javier Marías Izdala: Cankarjeva založba Cena: 24,62 €

Marias (56) s preizkušanjem mej visoke literature že dolgo velja za naslednika slavnega magičnega realista Gabriela Garcie Markeza.

Dovršen, večkrat nagrajen roman je eden izmed najpomembnejših in tudi najbolj branih evropskih romanov na prelomu tisočletja. Je v vrsti izbranih "ljubljencev kritike".

Marias je pisatelj, ki bere svojega bralca. Pronicljivo se poigrava z intimnimi vsebinami, o katerih premleva vsak izmed nas, a pogosto ostajajo neizrečene. Morda zato, ker so preveč prvinske, preveč arhetipske, da bi jih lahko kar tako vsakdanje izrekali. Pri branju avtorjevih razmišljanj se zdi, kot bi namesto nas izgovarjal naše misli, strahove, upanja o ljubezni in sovraštvu, prijateljstvu, komunikaciji med partnerjema, idealu, ki ga ustvarja ali podira dvojina.

Ocean razmišljanj o dilemah človeške dvojine je oprt na zunanje dogajanje, ki na nekaj mestih nevarno diši po avtobiografskosti. Kot avtor je tudi glavni junak prevajalec, kar mu omogoči razblinjanje mitov o romantičnosti prevajalskega poklica.

Protagonista Juana spremljamo na poročnem potovanju v Havani, kjer je skupaj s svojo zaročenko priča prepiru v sosednji hotelski sobi. Kubanka se prereka s svojim Španskim ljubimcem, naj ostane z njo in predlaga, da se žene reši tako, da jo ubije. Na prvi pogled nepomemben prepirček med neznancema je samo uvertura v preteklost junakove družine, ki vse do konca zgodbe ostane zamolčana. Jo je sploh želel slišati? Ušesa nimajo vek kot oči. Če ne želimo gledati, zapremo veke, z ušesi ni tako preprosto, ne morejo se obvarovati pred izgovorjenim, razmišlja Juan.

"Kaj pa zdaj?" ga vpraša oče po poroki. Ja, kaj? Kako gredo koraki kar naenkrat skupaj v "najino" stanovanje, kako nejasna prihodnost postane določena, navade podobne, ideje združljive? Kako hitro "naju" obdava z drugimi - otrokom, mačkom, psom?

Ljubezen v zgodbi je po eni plati tragična in boleča, po drugi sladkobno pričakovana, vendar ves čas nad njo bedi od krvi umazana ljubezen Lady Macbeth iz Sheakespearove drame. Zakaj je simbolika besed njenemu možu Macbethu, ko ga nagovori, naj ubije spečega kralja Duncana, naslov romana, izvemo šele v zaključku zgodbe. "Kot ti barvo imam rok, vendar me je sram za tako belo srce" šepeta Lady Macbeth svojemu možu.

Delo, ki je sodobni vodnik skozi razumevanje umetnosti sobivanja in iskanje bližin in razdalj med slišanim in izrečenim, med jaz in ti …