Ponedeljek, 4. 12. 2023, 7.55
1 leto
Znani so letošnji dobitniki Prešernovih nagrad
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,24
O dobitnikih nagrad odloča 15-članski upravni odbor s pomočjo strokovnih komisij za posamična področja umetnosti. Imena nagrajencev razglasijo 3. decembra, na rojstni dan Franceta Prešerna, ki ga v Sloveniji obeležujemo z dnevom odprtih vrat pod imenom Ta veseli dan kulture. Nagrade nato podelijo na državni proslavi večer pred slovenskim kulturnim praznikom, 8. februarjem.
Upravni odbor Prešernovega sklada je v ljubljanski operni hiši razglasil dobitnike Prešernovih nagrad za leto 2024. Sklad vsako leto podeli največ dve Prešernovi nagradi za življenjsko delo in največ šest nagrad za umetniške dosežke v zadnjih treh letih. Nagrajence razglasijo 3. decembra, ki ga imenujemo tudi Ta veseli dan kulture.
Prešernovo nagrado za življenjsko delo, najvišje slovensko priznanje za izjemne dosežke na kulturno-umetniškem področju, sta letos prejela pesnica in prevajalka Erika Vouk ter baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog Henrik Neubauer.
Pesnica in prevajalka Erika Vouk je ena izmed dobitnic letošnje Prešernove nagrade za življenjsko delo.
Nagrade Prešernovega sklada za umetniške dosežke so prejeli pesnica Miljana Cunta (za pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo), dramska igralka Jana Zupančič (za vloge v zadnjih treh gledaliških sezonah), mezzosopranistka Nuška Drašček (za delovanje na glasbenem področju v zadnjih treh letih), stripar Ciril Horjak (za ustvarjalno delovanje na področju stripa v zadnjih treh letih), scenaristka in režiserka Sara Kern (za režijo igranega celovečernega filma Moja Vesna) ter grafični oblikovalec Tomato Košir (za dela na področju grafičnega oblikovanja v zadnjih treh letih).
Dogodka se je udeležila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko. Letos je na javni poziv sicer prispelo 127 predlogov za nagrade.
Prešernovo nagrado za življenjsko delo za leto 2024 je prejel tudi baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog Henrik Neubauer (levo).
Pisanje Voukove označujeta težnja h kultiviranju jezika in želja po osmišljanju sveta
Voukova je s svojo minimalistično in elitno izpovedjo izoblikovala izviren in vpliven pesniški glas, ki nagovarja zadržano, vendar estetsko dovršeno, so zapisali v utemeljitvi. Neubauer je Prešernovo nagrado prejel zaradi številnih zaslug in prizadevanj na področju umetnosti in kulture, ki so trajno obogatila slovensko kulturno krajino ter okrepila ugled Slovenije v mednarodnem prostoru.
Kot še piše v utemeljitvi, pisanje Voukove označujeta težnja h kultiviranju jezika in želja po osmišljanju sveta. Pesnica se odloča za izbran privzdignjen izraz, s katerim upesnjuje klasične estetske vzorce in dosega dovršeno oblikovno strukturiranost, urejeno geometrijo verzov, metruma in rime. Temeljna značilnost njene izpovedi je miselna gibkost, s katero najmanjše drobce sveta ali na rob potisnjene delce sebe povezuje z neskončnostjo vesolja, so še zapisali in dodali, da intimna doživetja, osebno izkušnjo in čustvene odzive opisuje celovito in išče v njih pridih univerzalnosti.
"V iskanju zaokroženih pomenov trči ob tesnobo, muko, bolečino in nemoč. Celostni položaji niso varna zatočišča, temveč so tudi sami izpostavljeni sesutju in razgradnji. /.../ Pesnico spremlja slutnja, da ostajajo prave resnice izven uveljavljene jezikovne izraznosti," še lahko preberemo v utemeljitvi.
Velik poznavalec operne literature
Jedro Neubauerjeve ustvarjalnosti predstavljata kreacija koreografij in priprava opernih režij, so zapisali v utemeljitvi. Vse do danes se je podpisal pod več kot 80 samostojnih baletnih koreografij na glasbena dela slovenskih skladateljev. Poleg 34 opernih režij, med katerimi izstopajo naslovi tako iz klasičnega kakor tudi sodobnega repertoarja, je pripravil 15 režij dramskih iger v francoskem jeziku. Za več svojih koreografij in režij je prejel prve nagrade na ljubljanskih baletnih in opernih bienalih. Je tudi pomemben publicist in mednarodno priznan strokovnjak s področja opere, baleta in plesne umetnosti nasploh. Objavil je več kot 30 knjižnih izdaj in več kot 500 člankov. Za svoje delo je prejel več vidnejših priznanj in nagrad, med drugim zlati red za zasluge leta 2009.
Kot velik poznavalec operne literature in humanistično orientiran intelektualec je pomembno prispeval tudi k slovenski operni prevodni praksi, saj je prevedel več libretov iz glasbenogledaliških del Mozarta, Straussa mlajšega, Donizettija, Paškeviča in Rossinija.
Neubauer se je z baletom pričel profesionalno ukvarjati leta 1944, ko je v Ljubljani obiskoval baletno šolo Maksa Kirbosa. Sprva kot član baletnega zbora, nato pa kot solist je med letoma 1946 in 1957 nastopal v ljubljanski operni hiši. Leta 1953 je končal študij medicine, istega leta pa je diplomiral tudi na Srednji baletni šoli v Ljubljani. Izpopolnjeval se je na koreografskem oddelku moskovskega GITIS-a (Ruski inštitut za gledališke umetnosti), v Leningradu in nato še v ZDA, kjer je pridobil diplomo predavatelja labanotacije (Labanove kinetografije). Leta 1952 je začel koreografirati dramske, operne in nato še samostojne baletne predstave. Med letoma 1960 in 1972 je prevzel vodenje ljubljanskega Baleta, od 1972 do 1982 pa je bil direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana. Leta 1984 je za dve leti prevzel vodenje mariborske Opere. Od leta 1989 pa vse do leta 2002 je predaval na ljubljanski Akademiji za glasbo in tako rekoč ustanovil dodiplomski študijski program Operna šola. Kot plesalec in koreograf je sodeloval pri izvedbi večine najpomembnejših klasičnih in modernih baletov.
Proslavo bo režiral Edward Clug
Proslavo večer pred kulturnim praznikom, 8. februarjem, na katerem bodo nagrade podelili, bo tokrat podpisal režiser in koreograf Edward Clug. Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič je ob tem pojasnil, da je izbor avtorja proslave potekal po trenutno veljavnem zakonu o Prešernovi nagradi, za katerega se sicer napovedujejo spremembe na način, da bi organizacijo proslave prevzel koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve.
Kot je povedal, je bil upravni odbor Prešernovega sklada o napovedanih spremembah obveščen in je o tem razpravljal že marca. Pri tem je zavzel stališče, da pri pripravi in izvedbi proslav v zadnjih treh letih – v trenutni sestavi se namreč upravnemu odboru Prešernovega sklada izteka štiriletni mandat – niso zaznali organizacijsko-tehničnih nejasnosti, niti niso bili nanje opozorjeni.
Po veljavnem zakonu je po njegovih besedah jasno opredeljeno, da strokovna in administrativna dela za upravni odbor opravlja ministrstvo za kulturo, odbor pa v skladu s statutom Prešernovega sklada izbere scenarista in režiserja proslave, s katerim nato ministrstvo sklene pogodbo.
Na predlog, da bi organizacijo proslav ob slovenskem kulturnem prazniku prevzel koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve, upravni odbor Prešernovega sklada pripominja, da je ta že doslej koordiniral izvedbo vseh Prešernovih proslav v mandatu aktualnega odbora in v mandatih pred njim. Za to, da je po veljavnem zakonu upravni odbor Prešernovega sklada pristojen za vsebinsko oblikovanje proslave in izbor avtorjev, pa obstaja tehtni razlog. "Zasnovana je tako, da v ospredje postavlja delo in dosežke vsakokratnih nagrajencev," je še izpostavil Muhovič.
Proslavo večer pred kulturnim praznikom, 8. februarjem, na katerem bodo nagrade podelili, bo tokrat podpisal režiser in koreograf Edward Clug.
O dobitnikih odloča 15-članski upravni odbor s pomočjo strokovnih komisij
Prešernovo nagrado sklad sicer podeli ustvarjalki ali ustvarjalcu, ki je s svojimi vrhunskimi umetniškimi dosežki v okviru svojega življenjskega opusa trajno obogatil slovensko kulturno zakladnico. Ustvarjalec jo lahko prejme le enkrat v življenju. Z nagrado Prešernovega sklada nagrajujejo vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo nagrad in so trajno obogatili slovensko kulturo.
O dobitnikih odloča 15-članski upravni odbor s pomočjo strokovnih komisij za posamična področja umetnosti. Imena nagrajencev razglasijo 3. decembra, na rojstni dan Franceta Prešerna, ki ga v Sloveniji obeležujemo z dnevom odprtih vrat pod imenom Ta veseli dan kulture. Nagrade nato podelijo na državni proslavi večer pred slovenskim kulturnim praznikom, 8. februarjem.
Lani sta Prešernovo nagrado prejela multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardijančič. Nagrade Prešernovega sklada so dobili pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj gledališke in filmske glasbe Drago Ivanuša, pianist Aleksander Gadžijev, akademski slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar ter arhitekturni atelje Medprostor.
