Prvič skupaj na ogled dela pogosto prezrtih slovenskih umetnic

"Dejstvo je, da so ženske ustvarjale skozi vso zgodovino likovne umetnosti. A je bilo njihovo delo zaradi poenostavljanja in izčiščevanja, ki ju zahteva umetnostna kronologija, ves čas prepuščeno pozabi. Poveličevanje posameznikov in ustvarjanje mitov je v zgodovinopisju dovoljevalo le vpis posameznic, kot je v slovenskem primeru denimo Ivana Kobilca," so v MGML zapisali ob razstavi Slovenske umetnice v obdobju 1850-1950. Ta z izbranimi slikami in kipi, ki v večjem delu spadajo v zbirko Mestnega muzeja Ljubljana, nekaj pa jih je izposojenih iz sorodnih muzejev in galerij ter zasebnih zbirk, te izjemne posameznice prvič predstavlja skupaj in v širšem časovnem okviru.

Ženske so bile do konca prve svetovne vojne izvzete iz šolanja

Razstava želi še posebej izpostaviti eno najpomembnejših dejstev, ki so ženske izključevala in jim onemogočala samostojnost - to, da so bile vse do konca prve svetovne vojne izvzete iz šolanja. 

Svoje slike in kipe so v razstavo vključene umetnice v svojem času skupaj s kolegi sicer predstavljale na vseh pomembnih razstavah v Ljubljani, skupaj z umetniki pa so po letu 1900 tudi slikarke in kiparke sooblikovale porajajoče se likovno prizorišče v Ljubljani. Medtem so se prve študentke na oddelek za arhitekturo Tehniške fakultete vpisale šele nekaj let za tem, ko sta v Ljubljani nastali Plečnikova in Vurnikova šola (1925).

Od slikark in kipark do arhitektk in fotografinj

Razstava se v Mestnem muzeju Ljubljana osredotoča na delo slikark in kipark, v središče pozornosti postavlja 22 umetnic, ki so ustvarjale v prvi polovici 20. stoletja, in združuje skoraj sto umetniških del.

Drugi del razstave, postavljen v Galeriji Jakopič, je posvečen arhitektkam in fotografinjam. Med arhitektkami odkrivajo prezrte avtorice, pri fotografiji pa segajo nazaj do začetkov medija in na primer odkrivajo, kako je fotografijo pri slikanju uporabljala Ivana Kobilca.