Prelistano: Noč v Reykjaviku

Avtor: Brina Svit Založba: Cankarjeva založba Cena: 22, 95

Lisbeth je ženska srednjih let. Poslovno uspešna, v intimnih odnosih manj izpopolnjena. Njeno zgodbo začnemo spremljati v Reykjaviku, nekaj ur preden se bo na letališču srečala z Rosom, argentinskim plesalcem tanga, ki ga je spoznala v Buenos Airesu. Tam je tudi izvedela za njegov poklic, in sicer da mu ženske plačujejo za ples. Lisbeth mu bo prav tako plačala, vendar za to, da z njo preživi noč. In če mu že plača, naj bo to najdaljša noč, si misli. Zato se sestaneta v Reykjaviku, sredi "zemlje ognja in ledu", si reče. Sredi ničesar, sredi teme, mrazu in praznine, sredi tesnobnih občutkov, strahov in izpraznjenosti, kot se skozi zapisano vse bolj začne razkrivati čustvena pokrajina osrednje protagonistke.

Tako kot je okolje, prekrito z zobmi zime in temo polarne noči, mogoče prebirati kot metaforični odtis notranjosti Lisbeth, tako lahko simbolno razumemo tudi njena opazovanja nje sebe, radosti in mrženj, sveta okoli in nje v svetu. Lisbeth namreč ljubi letališča, ne gozdov, neobljudenih otokov, temveč prav te nekraje. Tam rada tava po dolgih hodnikih, še posebej če so napol prazni. Uživa, ko si naroči kozarec chiantija na samotnem Marcu Polu.

Junakinja ima rada letališča, ker stiki z ljudmi niso zavezujoči, saj so omejeni s prihodi in odhodi. Gre za prostore začetkov in koncev, prostore vmesnosti, območja brez poglobitev. Prav tam, na letališču, pa se Lisbeth sestane s tujcem, ki mu je plačala, da z njo preživi noč. Samo eno, dolgo noč, omejeno z začetkom in koncem. Brez nadaljevanja, brez poglobitve, s skrbno odmerjenim ciljem, ki se konec koncev izmakne, stik s tujcem pa se pokaže kot priložnost, da z njim spregovori o bolečini. O tem, kako je umrla njena mlajša sestra.

Govori, o čemer pred tem ni mogla še z nikomer. Pred moškim, ki mu je plačala za eno noč, se junakinja po morečih dogodkih, ki to noč odvijajo med njima in predvsem v njej sami, resda sleče. Le da s tem ne razkrije svojega seksualnega telesa, temveč skozi goloto razpre svojo bolečino, težo in krhkost žalovanja. V romanu vzpostavljena napetost med erosom in tantosom se tako iz noči, posvečene erotičnemu, izvije v temo življenja, označenega z odhajanji.

Lisbeth je mlada izgubila starše. Ostala je sama s sestro Licu , fotografinjo, za katero je skrbela vse življenje. V odnosih z moškimi ni našla zavezanosti. Nekaj časa se je občasno sestajala z nekdanjim sestrinim partnerjem, v zadnjem času pa se dobiva s poročenim Marcom, strokovnjakom za ponaredbe. Nič kaj bolj razvijajoča ni njena vez z drugim ljubimcem, Maročanom, ki se pojavi vsake toliko časa, vedno znova pa se drug drugemu umakneta. Pred kratkim se je za vedno poslovila od svoje sestre, ki je mlada umrla za rakom.

Prav v tem trenutku izgubljenosti, praznine ob smrti, v vrtincu žalovanja, se Lisbeth v Reykjaviku sreča z Rosom. Z moškim, s katerim se bo ob koncu islandske noči prav tako poslovila. In čeprav se v ospredju romana Noč v Reykjaviku kaže ljubezenska zgodba, se v književnem delu pred bralcem vse bolj razpleta odnos med sestrama, predvsem pa srečevanje z občutki poslavljanja in soočanje z žalovanjem.

Najnovejši roman Brine Svit v slovenščini je tako delo o izgubah, žalovanju in smrti. Je zgodba o življenju, polnem ponaredb, oklepov in obramb posameznikov. Je roman o odnosih, ki jih izzivajo konci in začetki, ter o smrti kot ultimativnem koncu. Je zgodba o pripravljenosti soočanja, priložnostih za resnico, bolečino in krhkost. Je prostor, v katerem ustvarjalnost ohranja življenje in območje, v katerem se postavi vprašanje, kdaj in kako se lahko zgodi priložnost za odnose, ki bodo obstali in trajali ter tako ne bodo zapečateni z nenehnimi prekinitvami in odhodi.