Posestvo, na katerem je Tito preživel zadnji dve leti svojega življenja #foto

Danes je grad Brdo pri Kranju s prostornim, skrbno urejenim parkom in gozdovi najbolj znan in najbolje opremljen protokolarni objekt v Sloveniji, pa tudi priljubljen kraj za poroke, kongresne dogodke ali sobotni izlet.

V svoji poltisočletni zgodovini je bilo posestvo dom neobičajnih ljudi, ki so pomembno zaznamovali našo deželo, v zadnjem obdobju pa na njem sprejemamo visoke obiske, monarhe, cerkvene dostojanstvenike in svetovne državnike.

Na dobrih štiristo hektarjev velikem zemljišču se raztezajo gozdovi z nizom enajstih jezer. Foto: Matej Leskovšek

Po gradu, ki je bil nazadnje obnovljen leta 2007, leto zatem pa razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, smo se v družbi Aljaža Praprotnika iz JGZ Brdo sprehodili z diktafonom, kamero in fotoaparatom v rokah.

Posest, ki so jo izmerili s streljajem puške Dvorec Brdo je bil prvič omenjen že leta 1446, ko je rodbina Egkh (grofje Brdski) z bližnjim mestom Kranj izmenjala zemljišči. Takrat je na posestvu stal renesančni kastelni dvorec. Leta 1510 je cesar Maksimiljan I. Habsburški na Dunaju podpisal dovoljenje za gradnjo gradu Brdo, goriški deželni glavar in kranjski vicedom Jurij Brdski pa je postavil prvi renesančni dvorec na Kranjskem.

Brdski so grad zasnovali po tedanji renesančni maniri kot stavbo s štirimi trakti in prav toliko obrambnimi stolpi rombaste oblike ter notranjim arkadnim dvoriščem.

Janez Vajkard Valvasor: prijetno žuboreči potočki in radost vzbujajoči gozdovi Nad gradičem Brdo je bil očaran tudi Janez Vajkard Valvasor, ki je v Slavi vojvodine Kranjske (1689) posestvo opisal takole:

Grad je do danes ohranil podobo s štirimi stolpiči in notranjim dvoriščem. Foto: Matej Leskovšek

Rodbina Zois poskrbi, da Brdo postane kulturno in botanično središče Brdo je mednarodno veljavo dobilo v obdobju, ko je tam živela rodbina Zois (1753–1929). Posest je na dražbi kupil premožni veletrgovec, podjetnik in lastnik fužin Michelangelo Zois. Pred smrtjo jo je prepustil Žigi Zoisu, izobražencu in mecenu, ki je podpiral književnost.

Z bratom Karlom sta na Brdu med drugim zasnovala prvi alpski botanični vrt v Sloveniji in grajski park zasadila z več kot deset tisoč rastlinami.

Zoisovi so v veliki meri zaslužni tudi za eno od najbogatejših knjižnic na naših tleh. Njena posebnost so številni izvirniki, med drugim tudi Dalmatinova Biblija in Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske. Z leti, predvsem med obema vojnama, je bila knjižnica precej izropana, danes v njej hranijo okoli osem tisoč knjig.

V grajski knjižnici je danes okoli osem tisoč knjig, tudi dragoceni prvi izvodi. Foto: Matej Leskovšek

Kraljeva družina grad preoblikuje v rezidenco po zgledu toskanskih vil Leta 1935 je gradu sijaj vrnila jugoslovanska kraljeva družina Karađorđević, ki ga je prenovila, zemljišče pa preuredila, tako da je Brdo postalo ena od najlepših posesti v Kraljevini Jugoslaviji. Grad je postal protokolarna rezidenca z vrtom po vzoru toskanskih vil.

Leta 1947 je posest z odlokom o nacionalizaciji prešla v last Izvršnega sveta SFRJ, grad so v 50. letih temeljito prenovili po načrtih arhitekta Vinka Glanza, pozneje pa arhitekta Igorja Lunačka. Brdo je postalo rezidenca predsednika Josipa Broza - Tita. Ta je vanjo v presledkih prihajal vse do svoje smrti leta 1980.

Na Brdo sta rada prihajala tudi Josip Broz in njegova žena Jovanka.

Brdo, kot ga je ljubil Tito Posest je bila jugoslovanskemu predsedniku všeč zaradi več razlogov. Blizu sta bili Ljubljana in letališče, na posesti je lahko gostil državniška srečanja, obiske in konference, posebej v okviru gibanja neuvrščenih.

Predvsem pa je užival v naravi, ki obkroža grad. Bil je ljubitelj lovstva, na skrbno varovanem posestvu se je lahko sprostil in svobodno sprehajal, pove Aljaž Praprotnik. Zanimiva je tudi anekdota, ki pravi, da se je Tito v želji po anonimnosti kdaj preoblekel v hlapca in se sprehajal zunaj ograjenega posestva. Njegovim varnostnikom to seveda ni bilo všeč.

Tito in njegova žena Jovanka sta imela v prvem nadstropju vsak svoja predsalon in salon. Tito je v razkošnem zlatem salonu gostil visoke obiske, Jovanka pa je prve dame in druge spremljevalke sprejemala v svojem srebrnem salonu.

V Titovem zlatem salonu visijo le portreti žensk Zlati salon je izjemno razkošen, poln ročno izdelanega izrezljanega in pozlačenega pohištva ter številnih umetniških del. Ta je maršal večinoma prejemal v dar, zanimivo pa je, da v zlatem salonu visijo le podobe žensk.

V razkošnem zlatem salonu je Tito sprejemal svoje visoke goste. Kaj vse je mogoče videti v gradu Brdo? Foto: Matej Leskovšek

"Vemo, da je bil Tito njihov oboževalec," ob ogledu salona pove Aljaž Praprotnik, ki mu je neki obiskovalec dejal, da bi, tudi če ne bi vedel, kdo je dal salon opremiti, vedel, da je pripadal Titu. Prav zaradi portretov na steni.

Tudi sicer je notranjost gradu ostala takšna, kot sta jo pustila zakonca Broz. Ta sta med obema salonoma imela tudi svoje zasebne prostore, vsak svojo in skupno spalnico.

V pritličju je tudi lovska soba, kjer sta se Tito in Jovanka poveselila s svojo družbo, hkrati pa na ogled postavila svoje trofeje. Tam je tudi medved, ki naj bi ga v grajskih gozdovih ustrelila Jovanka.

Grajski saloni in hodniki se ponašajo z bogatimi zbirkami kipov in slik slovenskih in tujih umetnikov, veliko je stilnega pohištva iz različnih zgodovinskih obdobij, razkošnih kristalnih lestencev ter dragocenih preprog.

Niz zasebnih sob, kjer sta spala Tito in Jovanka, povezuje srebrni in zlati salon. Foto: Matej Leskovšek

Ko je Tito umrl, se je ura v grajski knjižnici ustavila Tito je na Brdu, takrat že zelo bolan, preživel tudi zadnja leta svojega življenja. Od tod so ga januarja 1980 tudi odpeljali v Univerzitetni klinični center v Ljubljani, kjer je maja istega leta umrl. Urbana legenda pravi, da so se ob njegovi smrti ustavili kazalci ure v grajski knjižnici, kjer je za delovno mizo preživljal veliko časa. Lesena ura za vrati tam še danes ne tiktaka.

Brdo danes – tudi nogometna rezidenca Danes je posestvo Brdo pri Kranju živahno protokolarno in kongresno središče. Na posesti so slovenski državniki gostili že številne pomembne goste, med drugim britansko kraljico Elizabeto II., papeža Janeza Pavla II., ameriška predsednika Billa Clintona in Georgea W. Busha, ruskega predsednika Vladimirja Putina in ruskega predsednika vlade Dmitrija Medvedjeva ter britanskega premierja Davida Camerona.

Danes je posest Brdo živahno protokolarno in kongresno središče. Pa tudi raj za sprehajalce, občudovalce narave, golfiste in tudi športnike.

Na več kot štiristo hektarjev velikem zemljišču se raztezajo gozdovi z nizom enajstih jezer in številnimi potočki. Na sprehodu po parku lahko občudujemo bogat rastlinski in živalski svet, nekdanjo grajsko pristavo, kiparsko zbirko, čebelnjak s panjskimi končnicami slovenskih slikarjev, kozolce toplarje. Morda bo nekoč na Brdu spet zrasla oranžerija, rastlinjak z eksotičnimi rastlinami, kot si ga je zamislil Karl Zois.

Najnovejša pridobitev posesti je novo vadbeno igrišče s pripadajočo infrastrukturo Nacionalnega nogometnega centra.