Petek, 30. 8. 2019, 20.22
5 let, 2 meseca
Na rojstni hiši odkrili spominsko ploščo pesniku Cirilu Zlobcu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,35
V Ponikvah na Krasu so danes, leto dni po smrti velikega pesnika in Kraševca, odkrili spominsko ploščo Cirilu Zlobcu. Za postavitev je poskrbela Občina Sežana, ki je po besedah župana Davida Škabarja ponosna na svojega častnega občana. Pobudo za postavitev je dal sežanski občinski svetnik Bojan Pahor.
Spominsko tablo na hiši, ki bo mimoidoče opominjala na to, kje se je rodil in kamor se je vedno vračal Ciril Zlobec, je naredil kamnosek Jernej Bartolato.
V hiši bi uredili manjši muzej
V nagovoru se je na "prijaznega strica iz otroštva" spomnila domačinka iz Ponikev Svetlana Mihalj. V slavnostnem nagovoru sta spomine na Zlobca delila tudi sežanski župan in slovenski pesnik in kulturni delavec iz Trsta Marko Kravos. Drugi je opozoril predvsem na trden temelj Zlobčeve rojstne hiše, ki nekako simbolizira njegovo narodno zavednost in ljubezen do kraške zemlje.
Škabar je ob koncu prireditve povedal, da si na sežanski občini želijo, da bi v sodelovanju z Zlobčevo družino v njegovi rojstni hiši v prihodnje uredili manjši muzej. Za kulturni program so z glasbo poskrbeli mladi iz Ponikev, Zlobčevo poezijo pa so brali slovenski igralci. Spominsko tablo sta skupaj odkrila sežanski župan in Zlobčeva snaha Štefanija Zlobec.
Zlobec se je rodil v Ponikvah na Krasu leta 1925 in kraj ter Kras vedno nosil v srcu. Njegova navezanost na prostrano kraško gmajno in tamkajšnje ljudi je bila posebna in brezmejna. Svoji rojstni pokrajini je posvetil velik del svojega pesniškega ustvarjanja.
Zlobec, ki je umrl 24. avgusta lani v 94. letu starosti, je bil zadnji še živeči pesnik slavne četverice, ki je po vojni presekala takratno pesniško usmeritev z intimistično zbirko Pesmi štirih. Podpisal se je približno pod 30 zbirk poezije, številna njegova dela so prevedli v tuje jezike.
Pesnik, rojen na Krasu, je obiskoval gimnazijo v malem semenišču v Gorici in Kopru, od koder so ga izključili, ker so odkrili, da piše pesmi v slovenščini. Leta 1942 je postal aktivist OF, ob razpadu Italije pa se je pridružil partizanom.
Pozneje je diplomiral na ljubljanski slavistiki, se zaposlil kot novinar ter deloval v kulturnih uredništvih različnih medijev. Ukvarjal se je tudi s politiko, med drugim je bil na prvih večstrankarskih volitvah leta 1990 izvoljen v predsedstvo prve samostojne slovenske države.
