Mark Zuckerberg bi bil rad nova Manca Košir

Ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg se je odločil, da bo vsak drugi teden v letu 2015 prebral eno knjigo, pri izboru pa bo poskrbel za to, da se bo med branjem učil o različnih kulturah, verovanjih, zgodovinah in tehnologijah.

Eden najuspešnejših poslovnežev na svetu bo tako svojo "medijsko dieto" dopolnil s knjigami, ki "omogočajo bolj celovito raziskovanje določene teme in bolj poglobljen pogled kot večina medijev danes", v ta namen pa je na Facebooku ustvaril stran A Year of Books (Leto knjig), ki se ji je v le dveh dneh pridružilo že okoli 125 tisoč uporabnikov in uporabnic Facebooka.

Zuckerberg bo leto začel s knjigo Moisésa Naíma Konec moči (The End of Power), ki je na Amazonu že razprodana, tako da se zdi, da bi Zuckerberg lahko postal nova Oprah, vsaj kar zadeva promocijo knjig.

Bralni krožki so posebnega pomena predvsem za ženske Svojevrsten trend knjižnih krožkov je v ZDA leta 1996 sprožila Oprah Winfrey. Ta je v petnajstih letih, dokler ni svoje oddaje nadomestila s svojim televizijskim kanalom, priporočila okoli 70 knjig, prodaja vsake od njih pa se je po uvrstitvi na Oprahin seznam povečala za 1,4 milijona izvodov. Čeprav so bile v njenem ciljnem občinstvu predvsem ženske, so v Oprahinem izboru prevladovali moški avtorji, eden od njih, Jonathan Franzen, se je ob uvrstitvi svoje knjige Popravki v knjižni klub celo javno spraševal, ali ne bo Oprah s tem odgnala njegovih moških bralcev.

To se glede na avtorjevo široko priljubljenost pozneje očitno ni zgodilo, ni pa zanemarljiv podatek, da ima tradicija tovrstnih bralnih klubov poseben pomen prav za ženske. Kot je v knjigi Book Clubs leta 2003 ugotavljala sociologinja Elizabeth Long, so imeli bralni krožki v 19. stoletju v zahodnem svetu za ženske dvojni pomen: v njih so se ženske lahko izobraževale, ko jim je bil dostop do izobrazbe še onemogočen ali omejen, pa tudi politično in družbeno organizirale, še preden so dobile volilno pravico, navaja The New Yorker. Tudi prvi ameriški bralni krožek, ki je bil ustanovljen leta 1634, je bil namenjen ženskam, ki so skupaj brale Sveto pismo.

Bralni krožki danes pomenijo predvsem večjo prodajo izbranih knjig Danes tovrstnega političnega ali verskega potenciala bralni krožki večinoma nimajo. Bralni krožek Oprah Winfrey je na primer temeljil na samoodkrivanju bralk in bralcev ter imel, tako kot Oprahine oddaje, predvsem terapevtski namen. Oprah se je v pogovorih in intervjujih osredotočala na biografske podatke avtorja (redkeje avtoric), v njih pa je iskala predvsem nauke za svoje gledalke (redkeje gledalce), zato so ji številni očitali, da s tem zanemarja pravo, literarno vrednost knjig.

A Oprah je poleg prodaje knjig pospeševala tudi ustanavljanje bralnih klubov. Če jih je bilo leta 1990 v ZDA okoli 50 tisoč, jih je bilo deset let pozneje dvakrat več. Groba matematika nam pove, da samo ameriški bralni krožki v ZDA na leto "povzročijo" prodajo vsaj 60 milijonov knjig, in to še preden prištejemo vpliv Oprah Winfrey, ugotavljajo na spletni strani McSweeney's. Bralni krožki imajo tako predvsem vlogo vzdrževanja branja, pa tudi založništva, saj vzgajajo bralce in bralke, ki knjige kupujejo zato, ker si želijo, ne zato, ker je minilo četrtletje in morajo.

Slovenska Oprah je Manca Košir

Pri nas lahko z Oprah primerjamo Manco Košir, strastno bralko, ki že več let s pomočjo bralnih krožkov, literarnih pogovorov, pa tudi mesečnih priporočil v reviji Bukla vzgaja slovensko bralstvo. Tudi v Konzorciju so nam potrdili, da "Manca Košir vedno prepriča veliko ljudi o branju in nakupu".

Po mnenju Mance Košir je skupno branje "ena od najbolj očarljivih oblik zračenja duše in srca". Prek pogovora o dobrih knjigah po njenih besedah dobimo dovoljenje, da smo, kar smo. "Avtentični in resnični. Mi o knjigah govorimo doživljajsko. In sleherni doživlja svet in knjige po svoje. Ta raznolikost doživetji je čarobna! Ob njej se učimo sprejemati različnost, biti strpni do drugih in drugačnih, učimo se sočutja in nežnosti."

Med prvimi je Manca Košir priporočila dela Tomaža Šalamuna Življenja, v katerem ne bi brala ali priporočala knjig drugim, se sploh ne spomni, je pa to zavzeto počela vseh 25 let svojega poučevanja novinarstva na FDV. "Pravkar so položili v grob velikega pesnika Tomaža Šalamuna. Njegovo knjigo Poker, ki je izšla leta 1966, sem vehementno priporočila kot dijakinja v gimnaziji in napovedala, da bo ta pesnik svetovno znan."

Manca Košir meni, da je priporočila gotovo že več kot tisoč knjig, za desetine napisala spremne besede in mnoge spodbudila k pisanju. "Včasih sem rokopis kar sama odnesla na založbo. Kajpada z veseljem pišem tudi sama," je povedala in dodala, da bo aprila izšla njena nova knjiga dopisovanj o smrti z naslovom Darovi minevanja.

In na koga se obrne Manca Košir, ko potrebuje navdih za branje nove knjige? Na še eno osebo, ki se piše Košir, hčerko Tino. "Zdaj me zanimata v glavnem samo še mistična poezija in beletristika, ki navdihuje. Pravkar sem prebrala debelo, toplo in srčno knjigo švedskega pisatelja Federika Backmana Mož z imenom Ove, v mojem naročju pa je še debelejša Elizabeth Gilbert Pečat stvarjenja. Veličastno delo! In jutri zvečer se bomo pogovarjali na Čajanki z Manco Košir, ki je vsak prvi torek v mesecu ob 18. uri v knjigarni Konzorcij, o eni mojih najljubših knjig sploh. Sto obrazov notranje moči Alenke Rebula."

Poleg Mance Košir je vplivna predvsem televizija Založnik Samo Rugelj pravi, da je "pri prodaji knjig pomembna vsaka reč, ki knjigo vleče iz množice izdanih knjig, opozarja nanjo in okoli knjige ustvarja neko zgodbo – ob tem je seveda ključno tudi to, za kako dobro knjigo gre".

Mateja Kne z delovnega mesta slovensko leposlovje v knjigarni Konzorcij pravi, da je zelo dobra prodajalka knjig televizija, "zato je za nas, knjigarje, res škoda, da je oddaj o knjigah tam zelo malo". Kot primer je navedla gostovanje avtorja Literarnega atlasa Ljubljane Marjana Dolgana v Studiu City, ki je sprožilo plaz prodaje, kot nam je potrdila tudi nekdanja knjigarka Barbara, pa je imel podoben učinek včasih Mario Galunič.

"V ponedeljek po njegovi nedeljski oddaji so šle dobro v promet vse knjige, ki jih je omenil Mario ali njegovi gosti in gostje, podobno pa je nekoč v večernem intervjuju Nataša Barbara Gračner recitirala pesem Neže Maurer Okrog vseh dreves in zbirka s to pesmijo je bila nato v tednu dni razprodana."

Domače nagrade imajo velik vpliv, tuje malo manjšega Prodajo spodbujajo tudi literarne nagrade, ki pogosto vodijo tudi v razprodanost. "Nagrajenka Slovenskega knjižnega sejma Ljubimca z Vošnjakove je bila kmalu po nagradi razprodana, podobno roman Draga Jančarja To noč sem jo videl, ko je prejel francosko nagrado kritikov."

"Vsakoletni kresnik, tudi če je knjiga 'težka', kot je recimo lanska nagrajenka, pa tudi nominiranke se bolje prodajajo. Za poezijo sta pomembni Jenkova in Veronikina nagrada," nam je povedala Mateja Kne, medtem ko se med tujimi nagradami "pozna" le Nobelova, preostale nekoliko manj.

Maturitetno branje je varna naložba za založbe Svoj delež prispevajo tudi šole, prva institucija, ki nas navadi na redno, čeprav obvezno branje. Kot so nam sporočili iz Konzorcija, se namreč vedno pozna, katere knjige na seznam za bralno značko uvrstijo šole, zagotovljen prodajni uspeh pa ima seveda maturitetno čtivo.

Pomembna so tudi knjigarniška ureditev in osebna priporočila, še sploh če gre za stalne naveze, torej stalni svetovalec in stalna stranka, nam je potrdila Mateja Kne iz Konzorcija, ki je dodala, da se da na ta način ustvariti vsaj mini trend.