SiolNET. Trendi Kultura
0,53

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana je Dare Valič

0,53

termometer

Foto: STA

Osrednje gledališko priznanje za življenjsko delo je igralec Dare Valič prejel za svoje ustvarjalno delovanje v ljubljanski Drami, kjer je oblikoval in odigral večino svojih vlog.

Brez pretiravanja lahko rečemo, da je (bila) ljubljanska Drama Valičeva usoda, kjer se je razvil v enega najbolj prepoznavnih igralcev svoje generacije, je o letošnjem dobitniku Borštnikovega prstana zapisal kritik, dramaturg, gledališki publicist in akademik Blaž Lukan.

Od okrog 110 dokumentiranih vlog Dareta Valiča jih je velika večina nastala prav v Drami, kjer se je redno zaposlil šele pri svojih tridesetih letih, torej leta 1971. Pred tem je tu že igral. Prvič naj bi, kot lahko preberemo v spletnem gledališkem portalu Sigledal, v tem ljubljanskem gledališču v vlogi Predsednika v Millerjevi igri z naslovom Po padcu nastopil leta 1965.

A ne glede na primat Drame je sodeloval tudi s skoraj vsemi drugimi slovenskimi gledališči, od Mestnega gledališča ljubljanskega, Opere in baleta SNG Ljubljana, Prešernovega gledališča Kranj, Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica, Slovenskega stalnega gledališča Trst do Gledališča Koper in Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Nekaj nastopov je imel tudi v neinstitucionalni produkciji, na primer v Gledališču Glej in drugih. 

Za Valičevo najplodnejše obdobje veljajo 70. leta s celo vrsto gledaliških vlog. V tem desetletju je nastopil tudi v več filmskih in televizijskih projektih. Za svoje delo je med ustvarjanjem prejel več nagrad. Za Valičevo najplodnejše obdobje veljajo 70. leta s celo vrsto gledaliških vlog. V tem desetletju je nastopil tudi v več filmskih in televizijskih projektih. Za svoje delo je med ustvarjanjem prejel več nagrad. Foto: STA

Igralec skozi desetletja

V 60. letih je bil Dare Valič mlad igralec. Takrat je končal študij na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, njegove prve vloge pa je že opazila kritika, njegovo dramsko biografijo ob nagradi popisuje Blaž Lukan.

Leta 1968 je tako Josip Vidmar za njegovo igro Pilada v uprizoritvi Orestei na primer zapisal, da je bila "odločna in živa", deset let pozneje, kot tudi zapiše Lukan, mu je kritik Jože Javoršek priznal značilno "silovito" igro, ki je že na samem začetku ni bilo mogoče spregledat in je tudi ostala.

Za Valičevo najplodnejše obdobje veljajo 70.  leta s celo vrsto vlog, med katerimi so Aleksander v Aleksandru praznih rok, Bertrand v Naivnih lastovkah, Tancredi v Vdovi iz Ancone, Vitez pl. Ripafratta v Krčmarici Mirandolini, grof Šarm v Opereti, Apolon Viktorovič Murzavecki v Volkovih in ovcah, Konstantin v Vanjušinovih otrocih, Jonatan Jeremiah Peachum v Operi za tri groše, Julijan Ščuka v Za narodov blagor, Hollarcut v Morju, Erazem Žulaj v Profesorju Klepcu in druge. Leta 2005 se je Dare Valič gledališko upokojil, kot pravi sam, se zdaj prepušča ustvarjalni lenobi. Leta 2005 se je Dare Valič gledališko upokojil, kot pravi sam, se zdaj prepušča ustvarjalni lenobi. Foto: STA

Za zadnji dve je leta 1980 prejel nagrado na jugoslovanskem Sterijevem pozorju, za Žulaja leto prej še Severjevo nagrado, za Viteza pl. Ripafratto pa leta 1973 nagrado za igro na festivalu Borštnikovo srečanje. Med priznanji, ki jih je prejel, je bila leta 1980 tudi nagrada za najbolj dognan odrski jezik na festivalu Borštnikovo srečanje.  

Ob gledališču še film in televizija

To obdobje pa ni bilo zaznamovano le z gledališčem, temveč tudi s filmom in televizijo. Leta 1976 se je pojavil v treh filmih, in sicer Bele trave, Med strahom in dolžnostjo in Vdovstvo Karoline Žašler, pozneje v znamenitih To so gadi in Moja draga Izza. Na televiziji je Valič odigral vloge v dveh nadaljevankah, VOS ter Vest in pločevina.

To pa ni edino Valičevo nastopanje na platnu, v 80. letih ga je bilo mogoče gledati v Poletje v školjki, v 90. letih pa v Do konca in naprej in Petih majskih dneh, za kar je prejel tudi nagrado za epizodnega igralca leta. Njegov zadnji film je bil film Srečen za umret iz leta 2012.

Nagrada Prešernovega sklada

V 80. letih so se spet zvrstile številne Valičeve dramske vloge, za Fernanada v Naivnih lastovkah in Barillona v Barillonovi poroki je leta 1985 prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. Strokovna žirija je takrat, kot navaja Lukan, "poudarila njegovo 'izjemno igralstvo', ki se je v zadnjih dveh letih izkazalo predvsem v komediji, posebej omenila 'neposredni stik', ki ga je Valiču uspelo vzpostaviti z 'občutljivostjo gledalca', in pa njegov 'izostreni občutek za ritem in tempo'".

Sledila so 90. leta in nove vloge, s tem pa ponovno tudi nagrade. Za Vladimirja v Vladimirju je leta 1999 prejel Zupančičevo nagrado. Ta vlogo velja za njegovo temeljno.

"Lahko rečemo, da se ravno ob Valičevem Vladimirju najbolje pokaže nekakšen paradoks njegove igre, ki jo lahko zaobjamemo z dvema pojmoma: dvom in skrivnost. Čeprav se Valič kot igralec s svojo neposrednostjo morda zdi komu na prvi pogled zlahka ulovljiv, je njegova igralska misel globlja," so zapisali ob njegovem prejemu Borštnikovega prstana.

Ustvarjalna lenoba

Dare Valič se je leta 2005 upokojil, do takrat oblikoval še kar nekaj vlog, zadnjo pa kot Star gospod v Robertu Zuccu iz leta 2009. Zdaj se, čeprav ostaja v gledališki zavesti in zgodovini, kot pravi sam, prepušča ustvarjalni lenobi.

51. Borštnikovo srečanje – drugačno, drzno in na številnih lokacijah po mestu

Na naš največji in najstarejši gledališki festival Borštnikovo srečanje letos vabijo trije veliki literati: Shakespeare, Linhart in Cankar. V drugi polovici oktobra bo tako po napovedih v Mariboru programsko in prostorsko zelo drzen festival.

"Obletnice velikanov svetovnega in domačega gledališča so opomnik, da na njihovih ramenih stoji današnje gledališče in nastavlja zrcalo prihodnosti," pred festivalom pravi njegova umetniška direktorica Alja Predan.

Letošnje 51. Borštnikovo srečanje bo med 14. in 23. oktobrom v desetih dneh gostilo nekaj manj kot sedemdeset dogodkov – od gledaliških predstav in pogovorov do bralnih uprizoritev,  strokovnih srečanj in razstave – ter več sto domačih in tujih gostov.

V tekmovalnem programu, ki ga je izbrala selektorica Petra Vidali, bo na ogled enajst uprizoritev. Pester bo tudi spremljevalni program, medtem ko mednarodni letos šteje pet naslovov. Že sedmo leto bo potekal tudi slovenski showcase, kjer si bo več kot 30 mednarodnih strokovnjakov, bodisi kritikov bodisi festivalskih programerjev in tujih novinarjev, ogledalo selekcijo. Fokus, ki bo potekal med 17. in 19. oktobrom, bo posvečen švedski dramatiki in gledališču.


 

 

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 4
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin