Četrtek, 10. 10. 2019, 13.40
4 leta, 6 mesecev
Nobelova nagrada za literaturo pisatelju, ki je zagovarjal Miloševića
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,53
18
Peter Handke je sin Slovenke in avstrijskega Korošca.
Nobelovo nagrado za literaturo za leto 2019 je prejel avstrijski pisatelj Peter Handke. Pisatelj je v preteklosti veliko razburjenja povzročil tudi s podporo Slobodanu Miloševiću. Letos pa so razglasili še prejemnico lanske nagrade za literaturo, to je poljska pisateljica Olga Tokarczuk.
Peter Handke se je rodil leta 1942 v Grebinju na Koroškem kot sin Slovenke in avstrijskega Korošca. V letih 1961-65 je v Gradcu študiral pravo, vendar je študij opustil, ko je izdal romaneskni prvenec Sršeni. Odločil se je, da bo pisatelj.
Kontroverzni politični pogledi nagrajenca
Čeprav je njegovo literarno delo visoko cenjeno, pa so sporni nekateri njegovi politični pogledi. Bil je velik podpornik nekdanje skupne države Jugoslavije, predvsem nekdanjega srbskega voditelja Slobodana Miloševića, leta 2006 se je udeležil tudi njegovega pogreba. Pisatelj je nekoč celo zanikal genocid v Srebrenici. Kritičen je bil tudi do Natovega bombardiranja Srbije, opisal ga je kot vojni zločin, poroča Deutsche Welle.
Zaradi udeležbe na pogrebu in svojih kontroverznih pogledov je bil deležen številnih kritik. Zaradi tega je ostal tudi brez že podeljene 50 tisoč evrov vredne Heinejeve nagrade, ki jo podeljuje mesto Düsseldorf.
Leta 1966 je izjavil, da je sodobna književnost "opisno impotentna" in v slogu, polnem nenavadnih obratov in razbijanja jezikovnih konvencij, začel v zgodnejših delih raziskovati možnosti novega izraza kot vezi med človekovim notranjim svetom in svetom, ki ga obdaja.
Dobil več nagrad
Ustvaril je veliko število del v različnih žanrih in se po drugi svetovni vojni uveljavil kot eden od najvplivnejših pisateljev v Evropi. Njegova bibliografija vsebuje romane, eseje, dramska dela in scenarije. Piše tudi aktualnopolitične literarne refleksije in se ukvarja s prevajanjem, med drugim je prevedel dela slovenskih pisateljev v nemščino. Dobil je več nagrad. Od leta 1990 živi v Franciji v Chavillu pri Parizu.
Med njegovimi glavnimi deli so še romani Vratarjev strah pri enajstmetrovki, Kratko pismo, dolgo slovo, Žalost onkraj sanj, Moje leto v nikogaršnjem zalivu ter drame Zmerjanje občinstva, Kaspar in Še vedno vihar.
Nagrajenec Handke je v prvem odzivu na ugledno priznanje dejal, da je "po vseh prepirih" v zvezi z njegovim delom presenečen, da ga je švedska akademija izbrala. Dodal je, da gre za "pogumno potezo". "To so dobri ljudje," je poudaril.
Žižek: Tisti, ki je opravičeval vojne zločine, je dobil nagrado
Nobelova nagrada Handkeju danes sproža tudi ogorčenje, pisatelj, dramatik, pesnik in esejist pa je tako z deli kot tudi s svojimi dejanji že v preteklosti večkrat sprožal kontroverze. Med kritiki odločitve o podelitvi Nobelove nagrade Handkeju je slovenski filozof Slavoj Žižek. V odzivu za britanski časnik The Guardian je spomnil, da je Handke to nagrado označil kot "napačno kanonizacijo literature", ter poudaril, da letošnja nagrada "dokazuje, da je imel prav".
"To je Švedska danes," je nadaljeval Žižek. "Tisti, ki je opravičeval vojne zločine, je dobil Nobelovo nagrado, medtem ko je država sodelovala pri popolni diskreditaciji resničnega heroja našega časa, Juliana Assangea," je dodal. Ob tem je menil, da bi se morali v odzivu zavzeti za to, da Handke ne dobi Nobelove nagrade za literaturo in da Assange dobi Nobelovo nagrado za mir.
Odločitev švedske akademije, da nagrado podeli Handkeju, je sicer na neodobravanje naletela predvsem v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Bosanski igralec Nermin Tulić, ki so ga med obleganjem Sarajeva med vojno v BiH bosanski Srbi huje ranili, je na Twitterju objavil smeška, ki bruha.
"Miloševićev občudovalec in negativec je dobil Nobelovo nagrado za literaturo ... Kakšni časi," pa je v odzivu zapisal profesor mednarodnih odnosov v Sarajevu Emir Suljagić, ki je preživel pokol v Srebrenici. Podoben je tudi naslov članka v kosovskem dnevniku Koha Ditore: "Oboževalec Miloševića, dvojnik negativca, prejme Nobelovo nagrado za literaturo."
V svetovnem tisku se tudi danes vrstijo kritike, medtem ko časniki v Srbiji pozdravljajo, da je Nobelovo nagrado prejel "prijatelj Srbov", ki je od leta 2012 tudi član srbske akademije znanosti in umetnosti.
Lanska prejemnica na vrhu poljske proze
Pisateljica Olga Tokarczuk (1962) se je rodila v Sulechowu v Dolnji Šleziji. Njeni starši so bili učitelji, oče je deloval tudi kot knjižničar. Tako je že v mladosti prebrala domala vse knjige, ki so ji križale pot.
Olga Tokarczuk
Doštudirala je klinično psihologijo na varšavski univerzi in po študiju nekaj časa delala kot psihoterapevtka, toda kmalu se je poklicno posvetila pisanju. Debitirala je leta 1979 s kratkimi zgodbami v reviji Na przelaj, romaneskni prvenec Potovanje ljudi knjige pa je izdala leta 1993 in zanj prejela nagrado Zveze poljskih založnikov. Leta 2013 je bila nagrajena z vilenico, lani pa je prejela mednarodnega bookerja za Begune.
Kljub temu je pravi prodor dočakala s tretjim romanom Pravek in drugi časi iz leta 1996. Vse odtlej se Olga Tokarczuk uvršča v sam vrh moderne poljske proze. V svojih delih obravnava sodobne teme, med drugim temo sanj in človekove psihološke resničnosti, ki je zanjo del resničnosti. Prav tako se loteva tabuiziranih tem, kot sta smrt in umiranje, v svoja dela pa pogosto vpleta tudi feministične vsebine, tudi v povezavi s svojim prepričanjem, da so spoli vloge, ki jih je mogoče presegati.
Borka za pravice živali
V zvezi s prav tako njej ljubo temo - bojem za pravice živali - je napisala roman Pelji svoj plug čez kosti mrtvih.
Avtorica romanov, kratke proze, esejev in scenarijev je prejela številne poljske in mednarodne literarne nagrade, poleg mednarodnega bookerja in vilenice tudi dvakrat prestižno poljsko nagrado nike in petkrat nike po izboru bralcev, nemško nagrado mostovi, švedsko kulturhuset in švicarsko nagrado Jana Michalskega.
V slovenščino je doslej prevedenih pet njenih romanov: poleg Begunov še Pravek in drugi časi, Dnevna hiša, nočna hiša, Pelji svoj plug čez kosti mrtvih in Jakobove bukve. Podpisuje se tudi pod tri zbirke kratkih zgodb in dve knjigi esejev.
Tokarczukova je ob novici, da prejme prestižno priznanje, v prvem odzivu povedala: "Tega še nisem čisto dojela." Dodala je, da je zadovoljna, da je Handke, ki ga še posebej ceni, prejel nagrado istočasno kot ona. "Čudovito je, da švedska akademija ceni srednjeevropsko književnost," je še povedala za poljski časnik Gazeta Wyborcza.
Švedska akademija je lani preložila razglasitev nagrade za literaturo zaradi spolnega škandala in domnevne kršitve pravil o navzkrižju interesov, ki sta povzročila globok razkol v tej ugledni instituciji. Po škandalu je akademija doživela prevetritev in je letos podelila kar dve Nobelovi nagradi za literaturo.
18