Ponedeljek, 9. 1. 2023, 14.42
1 leto, 3 mesece
Jančarjeva uspešnica zdaj tudi kot zvočna knjiga
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,10
Z leve proti desni: urednik uredništva igranega programa na Radiu Slovenija Alen Jelen, režiser Klemen Markovčič, pisatelj Drago Jančar in dramski igralec Branko Jordan
Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars je pri ZKP RTV Slovenija ob podpori javne agencije za knjigo izdalo zvočno obliko romana Draga Jančarja To noč sem jo videl.
Zgodbo Draga Jančarja o nekaj letih življenja in skrivnostnem izginotju Veronike Zarnik, mlade ženske iz ljubljanske meščanske družbe v razburkanem slovenskem času pred drugo svetovno vojno in med njo, so v interpretaciji dramskega igralca Branka Jordana in režiji Klemna Markovčiča posneli oktobra lani v studiih Radia Slovenija s tonskim mojstrom Urbanom Grudnom.
Prvega od 24 delov zvočne knjige bodo poslušalci lahko slišali nocoj v oddaji Odprta knjiga na radiu, s tem pa se bo začelo praznovanje 60-letnice programa Ars, ki bo vrhunec po napovedih odgovorne urednice Arsa Ingrid Kovač Brus doseglo septembra na koncertu z radijskimi simfoniki.
Knjigo so prevedli v več deset jezikov
Jančar je na današnji predstavitvi izrazil veselje, da so roman sprejeli v svoj program zvočnih knjig. Od njegovega izida pri založbi Modrijan je minilo več kot deset let, a na nek način še vedno živi, je presodil in povedal, da je doslej doživel okrog od 25 do 30 prevodov, nazadnje v danski jezik. Izšel je tudi v arabščini, obeta se tudi izid v Izraelu.
Drago Jančar
Zvočnica se Jančarju zdi še najbližje knjigi in po analogiji z odrsko postavitvijo romana, ki so jo leta 2021 uprizorili v SNG Maribor v režiji Janeza Pipana, kjer so gledalci poznali vsebino, si predstavlja, da bo podobno tudi v tem primeru. Kot je pojasnil, sta sicer dve tretjini romana izmišljeni oziroma plod pisateljeve domišljije, navdih zanj pa je našel v časopisu Zgodovinska kronika, ki ga redno prebira.
V njem je naletel na kroniko gradu Strmol na Gorenjskem iz obdobja druge svetovne vojne, kjer se je zgodila človeška tragedija, ki je po njegovih besedah klicala po umetniški interpretaciji. "Tisto noč, ko sem to prebral, sem vedel, da bom to tudi napisal," je povedal. Ker podatki po njegovih besedah niso natančni, popolna rekonstrukcija niti ni bila mogoča.
Svoje pisanje je tako opredelil kot dopolnitev k atmosferi, ki je tedaj prevladovala, z njim pa se je želel približati razumevanju ljudi v nekem usodnem zgodovinskem času. Kot je še povedal Jančar, se je o podobnih dogodkih vedelo marsikaj, vendar se o tem v širšem ni govorilo.
Jančar z igralcem Brankom Jordanom
Filmsko upodobitev romana je v preteklosti zavrnil, zdaj pa te možnosti ne izključuje
Na vprašanje urednika uredništva igranega programa Alena Jelena, ali bo roman morda kdaj tudi ekraniziran, Jančar te možnosti ni izključil. Pri filmu je sicer po njegovem mnenju potrebna pazljivost, ker z živo prezenco ne pušča prostora za imaginacijo in se lahko oddalji od vsebine. Zaradi razhajanja pri pogledu na roman je takšno možnost tudi že zavrnil.
V zvočni obliki je roman, ki je leta 2011 prejel nagrado kresnik za najboljši roman leta, dolg osem ur. Kot je povedal Markovčič, so za snemanje izbrali prvo izdajo iz leta 2010. Pri tem so poskušali ostati nevtralni: interpret pri branju podaja zgodbo, doživljanje pa je prepuščeno bralcem oziroma poslušalcem. Kot je dodal Jordan, je bila interpretacija svojevrsten izziv zaradi strukture romana, po kateri je pisan: o življenju in izginotju glavne junakinje namreč pripoveduje pet oseb.
Zvočna knjiga je dosegljiva pri ZKP RTV Slovenija, dostopna pa bo tudi na mednarodnih portalih tovrstnih nosilcev, kot je Audible.
