Če hočem preživeti, moram kot svobodni umetnik veliko več delati

Nagrajena kratkoprozna zbirka Džehenem naj bi nastajala v Sarajevu, pa potem menda razen imena "kafiča", ki ste ga uporabili v naslovu, niste bili ravno produktivni. Kje se je zapletlo in kje so zgodbe dejansko nastajale?

Ne bi rekel, da se je ravno kaj zapletlo, bolj zgodilo. Namreč zmanjkalo je časa in volje, da bi sedel za računalnik in se zbrano lotil dela. Sem pa ravno iz tega "kafiča" prinesel domov veliko vtisov, ki sem jih potem doma strnil v kratke zgodbe. Kako ste se lotili raziskovanja zgodb tujcev v Sloveniji? So ti tujci ljudje z območja nekdanje Jugoslavije?

Nekaj tujcev iz zgodb je res iz nekdanje skupne države, dva junaka pa sta od bolj daleč. Junaki so seveda povsem izmišljeni, tako da kakšno raziskovanje njihovih zgodb ni bilo potrebno. Bolj je bilo treba raziskati okolje, od koder prihajajo, pri čemer pa mi je bilo v veliko pomoč dejstvo, da sem te kraje že tudi sam obiskal. V Kambodži, od koder prihaja en junak, resda še nisem bil, je pa zato danes internet tisti, ki zna postreči z vsemi potrebnimi podatki. Od leta 1995 delujete kot svobodni pisatelj. Kako svobodno je delo pisatelja v resnici? Glede na finance, časovno komponento ...

Svobodno je samo v tem smislu, da mi zjutraj ni treba vstati in se v mestnem vrvežu prebiti do pisarne … Ker sem tudi sam nekaj časa delal kot urednik založbe, lahko rečem, da moram kot svobodni umetnik veliko več delati, če hočem preživeti. Res je, da ni treba zjutraj vstati, je pa zato kar nekaj noči, ki jih moram presedeti za računalnikom, se držati rokov in tako naprej. Uredniki so pač neusmiljeni (malo šale). Kakšno je vaše mnenje o ukinitvi kulturnega ministrstva in prenosu pooblastil na združeno ministrstvo? Bo to v praksi pomenilo manj ali več pravic, ugodnosti in drugega za ustvarjalce v kulturi?

Boljše ne bo, to lahko z gotovostjo trdim. Tudi "flancanju" o prihranku denarja ne nasedam. To, da je ta narod preživel zgolj zaradi svoje kulture, da na vsaki proslavi tako opevane osamosvojitve prepevamo himno, stvaritev slovenskega poeta, pa nam potem isti samooklicani "osamosvojitelji" vzamejo ministrstvo, je pa že bolj za rubriko kakšnega Politikinega Zabavnika "Saj ni res, pa je". Kakšen je vaš odnos do kulture? Ste odraščali z njo, ste se ji približali v zrelejših letih?

Moram reči, da sem že kot otrok veliko prebiral knjige, ki so jih bile doma polne police. Tudi veliko glasbe sem poslušal vse življenje. Lahko rečem, da imam kulturo rad, da me zanima, kaj se v tej branži novega zgodi, da sledim trendom … Pa vendar sem človek, ki ga zanima tudi kaj drugega, šport, potovanja … Kulturnik sem samo po poklicu, tega ne obešam na velik zvon in kulturi ne dajem ne vem kakšne prednosti pred preostalimi stvarmi. Zgolj profesionalno.

Katero knjigo trenutno prebirate in kakšen vtis je naredila na vas?

Trenutno ne berem nič, ker nimam časa, je pa zadnja knjiga, ki sem jo prebral, novi roman Aleša Čara O znosnosti. Do maksimuma natančno spisana knjiga, ki jo težko odložiš in jo na koncu hočeš brati od začetka. Priporočam vsem ljubiteljem pisane besede in predvsem tistim bolj izbirčnim, ki pogrešajo dobro branje.

Kateri glasbeni album ste si nazadnje kupili, ga presneli ali dobili v dar?

Trenutno sem bolj na trših zvokih. Nič novega, bolj bendi, ki sem jih poslušal v mladosti, pa me zdaj, "v zrelih" letih spominjajo na čas, ko je bil pomemben samo rokenrol kot "way of life" …

Ali raje zahajate v kinematografe ali raje obiščete gledališke hrame?

Ne eno ne drugo. Ne maram veliko ljudi na kupu. Tudi za dobre koncerte se ravno zaradi tega vse težje odločam.

Kdo je vaš najljubši umetnik in zakaj?

Goran Bare, pevec skupine Majke. Zakaj? Poslušajte pesem A ti još plačeš, pa boste videli razliko med njim in Lady Gaga.