Bi stranke ohranile ministrstvo za kulturo?

Bo ministrstvo za kulturo ostalo? Kakšen je pomen javne finančne podpore za kulturo? S tema in z drugimi vprašanji, ki zadevajo področje kulture, smo se obrnili na stranke, ki se podajajo na parlamentarne volitve.

Odgovorov nismo prejeli od stranke Slovenske demokratske stranke in Zelenih.

Ministrstvo za kulturo bo ostalo V strankah SD, DeSUS, SLS, Pozitivna Slovenija, Stranki Mira Cerarja, Zavezništvu Alenke Bratušek, Združeni levici, Solidarnost, Verjamem, Državljanski listi in SNS poudarjajo pomen samostojnega ministrstva za kulturo. Vendar pa v SLS pravijo, da si ga zasluži, to pa ni ključno za njen obstoj ali kakovost. V SD poudarjajo simbolni pomen kulturnega ministrstva, ki nakazuje namero vlade, da vzpostavlja pogoje za razvoj ustvarjalnosti na vseh področjih. V Zavezništvu Alenke Bratušek še pravijo, da to ni dovolj, saj bi moral sodobni razvoj kulture predpostavljati umeščenost kulturnega področja v praktično vsa ministrstva.

Da bi morali biti vsi vladni resorji zavezani k aktivnemu sodelovanju pri izpolnjevanju kulture politike, menijo tudi v Stranki Mira Cerarja. Dodajajo še, da bi moral imeti kulturni resor status državotvornega resorja. V Pozitivni Sloveniji pa poudarjajo, da dosežki v kulturi odpirajo vrata v gospodarstvu, zato sofinanciranja kulture ne smemo videti kot strošek.

V Združeni levici poudarjajo, da je pri tem še bolj kot simbolni vidik ključna kulturna politika, ki ne sme izhajati iz neoliberalnih načel in potiskanja kulture na trg, temveč mora biti ta razumljena kot javno dobro.

Uvedli bi omejeno število mandatov v kulturnih institucijah V Zavezništvu Alenke Bratušek, Stranki Mira Cerarja, SLS, Državljanski listi, SNS, Združeni levici, strankah Verjamem in Solidarnost ter SLS se zavzemajo za preverjanje strokovne usposobljenosti vodilnih v javnih kulturnih ustanovah na vsakih pet let. V Državljanski listi in Zavezništvu Alenke Bratušek podpirajo tudi omejitev števila mandatov.

V strankah Pozitivna Slovenija, SD in DeSUS zatrjujejo, da to ni potrebno, saj se strokovnost vodilnih v javnih kulturnih ustanovah kaže z rezultati dela, o strokovnih usmeritvah delovanja posameznega zavoda pa ima ključno vlogo svet zavoda, poudarjajo v Pozitivni Sloveniji.

Kako z vlaganji v kulturi? V Pozitivni Sloveniji izpostavljajo, da je pomembno, da se sredstva iz javnega sektorja za področje kulture ne bodo več krčila. V SD opozarjajo, da so pripravili predlog, ki bi povečal vlaganja v kulturo in s katerim bi zagotovili dodatnih 11 milijonov na leto. V Zavezništvu Alenke Bratušek vidijo naložbe v kulturi kot visoko dodatno vrednost, v Državljanski listi prej kot v povečanju deleža javnih financ v kulturi vidijo priložnost v zasebnih vlaganjih in povezovanju s turizmom.

Pomen povečanja vlaganj v kulturi vidijo tudi v Stranki Mira Cerarja, možnost pa vidijo v davčnih olajšavah in uvedbi namenskih skladov t. i. spomeniške rente. Pomen davčnih olajšav oziroma davčne ureditve kot strategiji vlaganja v kulturo oziroma ureditve tega področja poudarjajo tudi v SLS in Združeni levici.

Je najem prostora v Arzenalih za Beneški bienale smiseln? Z večjim vložkom, ki ga zahteva najem prostora v Arzenalih za predstavitev Slovenije na beneškem umetnostnem bienalu, se strinjajo v strankah DeSUS, Verjamem, Solidarnost, Stranki Mira Cerarja, Zavezništvu Alenke Bratušek, SLS, Pozitivni Sloveniji in SD.

V Državljanski listi niso izrazili mnenja. V Združeni levici podpirajo večji vložek za nastop na Beneškem bienalu, vendar opozarjajo, da so s to potezo odvzeta sredstva, ki so bila namenjena drugemu prostoru. Galeriji A+A, ki je imela svoje kakovosti in celoleten program, poudarjajo. In kar je pomembno, da bi za ta umetnostni bienale potrebovali večji vložek za produkcijo in spremenjeno časovnico, saj se izbira pri nas začne leto pozneje kot v drugih državah.

V SNS pravijo, da gabariti sami po sebi ne pomenijo kakovosti, niti ne prepoznavnosti. To prinašajo zgolj dobri eksponati, odgovarjajo.

Davčne olajšave za vlaganja v kulturo in ob nakupu umetnin Za davčne olajšave ob vlaganjih v kulturo in ob nakupu umetnin se zavzemajo v strankah SLS, SNS, Državljanski listi, Verjamem, Stranki Mira Cerarja, SD, Solidarnosti in Združeni levici.

V Zavezništvu Alenke Bratušek možnost za to vidijo, ko bo gospodarska rast primerna za izvedljivost ukrepa. Se pa v tem trenutku raje zavzemajo za aktivno kulturno politiko in konkretne ukrepe, kot je ciljni razpis, s katerim za nakup umetniških del živečih umetnikov zasebnim galeristom država povrne del sredstev.

V Pozitivni Sloveniji so proti uveljavitvi širokega spektra olajšav, ki zmanjšujejo preglednost davčne zakonodaje, pojasnjujejo. Zavzemajo se za sistem finančnih spodbud. V DeSUS opozarjajo, da gre pri tem za zahteven proces in da bi lahko pri tem nastale davčne zlorabe in nepreglednosti.

Naj bo kultura prepuščena zgolj trgu? Kultura kot javno dobro ne sme biti prepuščena prostemu trgu, opozarjajo v Združeni levici, SD, DeSUS, Verjamem in Stranki Mira Cerarja. V Solidarnosti opozarjajo, da mora država podpirati projekte, ki niso komercialne narave in imajo vrhunsko umetniško zasnovo, ter institucije, ki so nosilke slovenske kulture. Svojo vlogo pa mora država ponovno pridobiti tudi na polju založništva, še dodajajo.

Javne institucije naj bodo v domeni države, pravijo v SNS. V sistemu subvencioniranja kulture se v Državljanski listi zavzemajo za bolj učinkovit tržni regulativ. Za razvoj kulture so potrebne spodbude na več ravneh, vrednosti iz javnega financiranja, ki so namenjene temu področju, so premajhne, trdijo v Zavezništvu Alenke Bratušek. V Pozitivni Sloveniji za financiranje kultura pravijo, da naj ta poteka v prepletu med javnimi sredstvi intržnim gospodarstvom.

V SLS menijo, da mora, dokler nismo v čistem liberalizmu, kjer kulturo in šolstvo podpira močan zasebni sektor, kulturo delno podpirati država.

Od Laibachov do Avsenikov Stranke smo tudi vprašali o umetnicah in umetnikih, ki so v zadnjih letih najbolj zaznamovali slovensko umetnost v tujini, s tem pa pripomogli tudi k prepoznavnosti Slovenije v tujini.

V Zavezništvu Alenke Bratušek navajajo Jasmino Cibic ter trojko Dragana Živadinova, Miho Turšiča in Dunjo Zupančič. V SLS pravijo, da vsi prispevajo k prepoznavnosti, "športniki, diplomati, politiki, znanstveniki, inovatorji, turistični delavci, gospodarstveniki – in tudi umetniki".

Združena levica poudarja, da namen kulture in umetnosti leži prvenstveno drugje kot v promociji nacionalne države. Res pa veliko slovenskih umetnikov stalno ali občasno deluje v tujini, njihovo delo pa ne ovrednotijo politične stranke, temveč ljubiteljska in strokovna javnost.

V SD bi s konkretnim naštevanjem zmanjšali dosežke drugih izjemnih umetnic in umetnikov, ki jih morda ne bi omenili. Zato imen ne podajajo. V DeSUS izpostavljajo Ansambel bratov Avsenik, še posebej Slavka Avsenika.

Solidarnost navede Borisa Pahorja, Majo Haderlap, Aleša Štegerja, Jožeta Ciuho, Marjetico Potrč in Natašo Barbaro Gračner. V Državljanski listi navedejo Mitjo Okorna in Roka Bička.

V Stranki Mira Cerarja skupino Irwin, v SNS Laibache, mariborsko opero in Tomaža Pandurja.

Verjamem pa Laibach in Dragana Živadinovega. V Pozitivni Sloveniji pravijo, da bi bilo napačno, če bi izpostavili le eno osebo.