638. Spomin nanjo... (Detajli rok, Barva glasu, Oči, Vonj-in Silhueta)

Moja misel, kod zdaj hodi, Spet sladkosneda tebe gleda, Sram je bodi. Čačka drsi, vse bolj podobna obrazu se zdi, Še preden oko malenkost ujame, Še preden ostanek pepela vname. Ob smrti življenje ponujaš, V moji roki se zdaj prebujaš. In rišem preko meja vrstic, Da ogenj je roža, je tvoja koža, Da morje je barve tvojih solzic. Da obstajajo očesa barve tovrstne, Da vsako zmožno je nekaj vnet', Da vsakem' mladen'ču v tvojem spodrsne, Očesu, v katerem razpet je ta svet. Da kot angel spiš, Da toplino deliš, na viteze, oprode, Da vihar budiš, Že v enemu, samemu kozarcu vode. Da ko oči zapreš, za trenutek umreš, Veke pokrijejo lesk majskega kresa, Vsaj na trenutek bi rad, da izveš, Nad vsemi nebo je, nad tabo nebesa. Da barko, nekako iz steklenice spraviš, Da iz vsakega labirinta najdeš pot, Da trikotnik Bermude zate je krog, Da tla pod sabo s korakom dišaviš. O prelivu odtenkov, ko beseda je tekla, Iz resnice v lepoto, lepote v resnico, O tvojih laseh, kot sama si rekla. In tisti, ki ti občuti objem, Prikrajšan po svetu bo hodil in pravil, Da zanj bila si nedosanjan sen, Da sto jih imel je, da je tebe sestavil. Da po jutru se dnevi poznajo, Da po tebi moji dišijo, Da so strašno revni, pa vse imajo, Tisti, ki tebi bi rekli Adijo. Da v školjki tvojega ušesa, Poletje preživlja svoje zime, Da vsi v srcih nosimo nebesa, In na ustnah venomer tvoje ime.