Četrtek, 28. 3. 2019, 4.05
5 let
Vitez: legendarna ljubljanska gostilna spet živi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,40
Gostilna Vitez je bila v sedemdesetih in osemdesetih letih ob Pen klubu in gostilni na Brinju največ, kar je Ljubljana lahko ponudila. Pred časom je ugasnila, letos pa so jo prenovili in spet odprli.
Takole na prvi pogled se zdi, da bi novi Vitez lahko preživel. Objekt deluje sveže, v prostoru ni vonja po kuhinji, stoli so udobni in pribor težak. Izkazalo se je tudi, da imajo kuharja, ki ne filozofira in ne predava, ampak predvsem kuha, in to dobro.
Gostilna Vitez
Breg 20, 1000 Ljubljana
Telefon: 08 205 6004
Na začetek obeda bi lahko uvrstili kakšen pozdravček iz kuhinje, a ga nadomestijo z izvrstnim kruhom in še boljšim kremastim maslom, med vina, ki so v ponudbi na kozarec, pa bi, če hočejo več prestiža, lahko uvrstili tudi šampanjec. Saj veste, najdejo se takšni po zelo solidnih cenah, ki jih "pokrijeta" že dva prodana kozarca. Pa da ne bomo le kritizirali – to sta bila pravzaprav edina očitka, ki smo se ju domislili po prav prijetni večerji.
Vitez ni (več) nekakšna na pol špagetarija in na pol toskanska restavracija, kakršnih je bilo še pred kratkim v Sloveniji preveč, nekaj pa jih še vedno vztraja. Novi šefi so se odločili za krajše degustacijske menije in jedilni list, ki poskuša kombinirati tako divjačino, ki je bila v osemdesetih zaščitni znak lokala, kot ribje jedi. Lahko bi rekli, da se na ta način spomnimo Vrbinca na Barju, tudi tam je šlo za prestižne sestavine, za mešanico morja in gozda.
Novi Vitez ima solidno vinsko karto slovenskih vin, veliko steklenic pa odprejo tudi na kozarec. Nam so na primer kot vinsko spremljavo menija s petimi jedmi, ki, mimogrede, stane 45 evrov, napovedali Ščurkov chardonnay, Šturmovo modro frankinjo in cabernet sauvignon Turno iz kleti Movia. Pa se nismo tako odločili, ampak smo naročili steklenico Simčičevega chardonnaya Kozana, pri glavni jedi pa vendarle srknili kozarec Turna.
Namesto šampanjca smo si dali natočiti zvesto Bjano brut, ki se je že veselila srečanja s štirimi kuharjevimi paštetami: račka, divji prašič, jelen in piščanec. Popečen kruh ni lomil zob, ampak je bil kljub hrustljavosti prijetno mehak, jagodna marmelada, priložena k paštetam, ni bila presladka. Takšnega paštetnega krožnika gotovo ne dobite nikjer v Ljubljani.
Kvartet paštet s popečenim kruhom, maslom in jagodno marmelado
A časa za hvaljenje ni bilo, ker je mojster, ki je menda zadnja leta kuhal v Skandinaviji, že postregel skoraj sladko rakovo juho s popečenimi škampi in peteršiljevim oljem, ob robu pa dodal še kremo pečenega česna, s katero smo si dišavili juho.
Rakova juha s popečenimi repki
Tretja jed degustacije je bil kuhan in popečen goveji jezik s hrenom v treh oblikah, svežimi jabolki ter želejem jabolčnega kisa in drobnjakovim oljem. Klasična slovenska predjed v dobro zamišljeni in ne preveč zapleteni sodobni preobleki, na takšen način jezika ne jeste pogosto. Podobno kot ni ravno običaj, da za glavno jed postrežejo zajca.
Zajčji ragu s polento
Pri Vitezu je glavna jed degustacije ragu zajca na polenti, meso obogatijo z zelenjavo iz goveje juhe (koleraba in korenje) ter konkretno odišavijo s pehtranom. Sijajno. Res pa je, da bi v tej fazi brez težav pomalicali še majhen kos mesa, recimo divjačine, a potem bi to bil šesthodni degustacijski meni višjega cenovnega razreda.
Za sladico so pripravili miške z jabolčno čežano. Minimalistično, a obenem vrhunsko. In če se zdi, da zna miške pripraviti vsakdo … takšnih kot pri Vitezu še nismo jedli.
Miške
Ker nas je sladki finale tako zadovoljil, se še nismo hoteli posloviti, iz izbora sladic smo izbrali še eno, ki je menda za tiste, ki si upajo. Sestavljajo jo tri faze: kava, kozarec barbadoškega ruma Mount Gay in trije različni čokoladni tartufi – temen s kavo, bel z limono in temen z rumom. Upajmo, da bodo zdržali v razmeroma težkem tempu, ki so si ga zastavili.
Povzetek
Restavracija z zelo dobrim kuharjem lovi ravnotežje med meščansko in prestižno kuhinjo, brez večjih pretresov in brez beganja gostov. Nekaj je gozda, nekaj morja, obenem pa je na svojem mestu tudi goveja juha, če se vam zdita fazanova ali rakova preveč eksotični.
Vinska karta je sicer obširna, a razen šampanjcev ne ponujajo tujih vin. Ker kuhinja občasno zaide proti francoskim vzorom, bi zlahka prenesli kaj bordojskega ali burgundskega. Je pa res, da je mogoče pri Vitezu na kozarec dobiti kar nekaj solidnih vin.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
