SiolNET. Trendi Kulinarika
Vsebino omogoča PARADAJZ, D. O. O.
  • Messenger
  • Messenger
LUŠTno celo leto

Veliki intervju: skrivnosti prekmurskega rajskega sadeža

Vsebino omogoča PARADAJZ, D. O. O.

Toplejši del leta nam prinaša celo vrsto različnih vonjav – od sveže pokošene trave, sončnih krem, kokosovih koktajlov, morskega zraka do vonja lubenice, mesa na žaru in vaniljevega sladoleda. Eden od vonjev, ki nam takoj pričara popolno poletno vzdušje, je vonj zrelega paradižnika. Ste tudi vi med ljubitelji tega rajskega sadeža, ki kar poka od vseh koristnih snovi? Kdor nima te sreče, da bi sočen paradižnik lahko gojil na lastnem vrtu, se mora sprijazniti s kupljenim. Pri tem ni vseeno, katerega izberemo. Okus paradižnika je odvisen od vrste, predvsem pa od načina pridelave. Ko gre za paradižnik, lestvico kakovosti pri nas že vrsto let postavlja prekmurska znamka Lušt, ki ji na tem področju ni para.

Lušt

Na srečo je na naših policah različnih trgovskih ponudnikov pestra izbira različnih vrst paradižnika, in če izberemo Luštovega, nas bo zagotovo prepričal s prvinsko aromo domačega paradižnika. Znamka Lušt Slovenkam in Slovencem že vrsto let ponuja svež, sočen, domač in okusen paradižnik, vzgojen z ljubeznijo, z rdečimi in dišečimi paradižniki Lušt pa si lahko odlično popestrite vsakdanje obroke, piknike ali druga slavja.

Če je bilo do zdaj mogoče njihov paradižnik na trgovskih policah opaziti od aprila do konca leta, jim bo nova naložba omogočila prodajo vse leto. Paradižnik pozimi pridelujejo v lani zgrajenem rastlinjaku v kraju Mala Polana v občini Velika Polana, v rojstnem kraju pisatelja Miška Kranjca, poznanem po Povesti o dobrih ljudeh. V rastlinjaku v Renkovcih pridelava poteka s pomočjo geotermalne energije. To omogoča sajenje sadik že januarja in obiranje paradižnikov od aprila do konca leta. V novem rastlinjaku v Mali Polani sadike sadijo oktobra in obirajo paradižnike od decembra naprej. To jim omogoča sistem za zimsko vzgojo.

Pogovarjali smo se s Kristjanom Magdičem, očetom blagovne znamke Lušt in direktorjem podjetja Paradajz. Ta je z nami delil nekaj "skrivnosti" vedno bolj priljubljene prekmurske znamke, njene konkurenčne prednosti, cilje, vizijo in še vrsto preostalih zanimivosti.

Lušt "Poletje" po novem pri vas traja vse leto. Po zaslugi vaše nove naložbe nas s svežim, sočnim in okusnim paradižnikom razveseljujete tudi pozimi. Ta trenutek noben ponudnik v Sloveniji ne more vzgajati paradižnika pozimi, zato je ves paradižnik, ki ga najdemo na policah v zimskih mesecih, uvožen. Z novim rastlinjakom se je to spremenilo in Luštov paradižnik bomo lahko kupovali in jedli vseh dvanajst mesecev v letu. Začetek nekega novega obdobja, kajne?

Da, to je res. Ta naložba pa ni pomembna samo za nas kot podjetje, ampak na splošno za celotno družbo, Slovenijo. Že naš rastlinjak v Renkovcih je omogočal zunajsezonsko vzgojo, z obiranjem od aprila, zdaj pa je domač paradižnik, ki ni prepotoval na tisoče kilometrov, pozimi na voljo ves čas. S tem se ustvarjajo delovna mesta doma, paradižnik pa je lahko obran res zrel, kar pomeni bistveno višjo vsebnost vitaminov in mineralov.

Kako so se kupci odzvali na vaš nov "režim"?

Odlično. Pravi "luštovci" so nas zelo pogrešali v tistih treh mesecih, ko nas v preteklih sezonah ni bilo na trgu. Zdaj tega premora ni več, kar je osrečilo marsikaterega ljubitelja tega rajskega sadeža.

Sporočila o tem, na kakšen način in v kakšnih rastlinjakih gojijo paradižnik Lušt, so nedvomno eden od vaših atributov oziroma skrivnosti uspeha blagovne znamke. Se strinjate?

Se strinjam. Ljudem ni več vseeno, kako je bila pridelana hrana, ki jo uživajo. Mi smo večji del svojih komunikacijskih aktivnosti namenili temu, da naš, do človeka in okolja prijazen sistem za vzgojo paradižnika na različne načine predstavimo kupcem. Da tudi sami, poleg razlike v aromi in okusu, spoznajo ta del, ki nas dela drugačne od konkurentov.

Lušt

Povejte nekaj zanimivosti oaze prekmurskega paradižnika, na primer o vaši lastni vremenski postaji. Zakaj je v rastlinjaku vedno idealno vreme ?

Paradižnik je kar zahtevna rastlina, ki nenehno potrebuje idealne pogoje za rast, če želimo, da nam vrne sočne in okusne plodove. Za to pa potrebujemo lastno vremensko postajo, ki meri vse potrebne parametre tako zunaj kot v notranjosti rastlinjaka. Poleg temperature, sončne radiacije in gibanje zraka/vetra vremenska postaja meri tudi vlažnost zraka. Tudi ta je zelo pomembna. Naj povem podatek, da na vzgojo vpliva že, če temperatura odstopa za 0,5 stopinje Celzija od idealne. Idealna temperatura pa se razlikuje od sorte do sorte in je odvisna tudi od sončne radiacije v tistem trenutku. Kar zapleten ekosistem.

Kateri ključni pogoji morajo biti še izpolnjeni za dobro rast paradižnika?

Veliko jih je, najpomembnejši so seveda nega in skrb za rastline, sončna radiacija, nočnik počitek, temperatura, vlažnost, hranilna vrednost organskega substrata in pravilno odmerjeno namakanje. Kot zanimivost: po eni strani paradižnik potrebuje dosti vode, ne mara pa biti moker. Zato ga je smiselno zalivati večkrat na dan, s pomočjo kapalk točno odmerjeno in h koreninam. Ni mu všeč klasičen namakalni sistem s pršenjem, ker ne mara biti moker.

Kaj je lahko za pridelovalca paradižnika v smislu proizvodnje največja težava?

Kompleksnost tovrstne pridelave.

Paradižnik za rast potrebuje optimalne pogoje. Rad ima glavo na toplem in noge na mokrem. Luštove rastlinjake ogrevate s pomočjo geotermalne energije, zalivate pa jih z deževnico, ki jo zbirate v laguni ob rastlinjakih. Pa so vaši rastlinjaki povsem "neprebojni" v smislu vpliva zunanjega vremena?

V rastlinjaku v Renkovcih, ki je naša domicilna lokacija že od leta 2012, je samo sončna radiacija tista, ki je ne nadzorujemo. V novem rastlinjaku v Mali Polani smo šli še korak naprej in s pomočjo sistema za zimsko vzgojo, ki vključuje tudi dodatno osvetljevanje, vplivamo tudi na to. Drugače paradižnika v zimskih mesecih v naših krajih ni mogoče vzgojiti.

Kako ste sicer zadovoljni z letošnjo radodarnostjo sonca?

Je najslabše leto, odkar od leta 2012 gojimo paradižnik.

Lušt

Med dobavitelji sadik vedno skrbno izberete takšnega, ki uporablja gensko nespremenjena semena. Kje pridobivate semena in koliko sadik se okvirno posadi na leto?

Semena kupujemo pri slovenskem podjetju. Vsa semena za grozdasti tip paradižnika, to je ta klasičen Lušt, po katerem smo najbolj prepoznavni in ga tudi največ gojimo, imamo zakupljena globalno. Tako smo edini, ki gojimo to staro sorto, ki je sicer težavna za vzgojo, ima pa boljši okus in tudi aromo. Zaradi težavnosti vzgoje so se preostali pridelovalci otepali te sorte, nas pa ni bilo strah izzivov. In rezultat je tu: v obliki arome in okusa. Sicer pa pri nas zasadimo okrog 140 tisoč sadik letno, ki imajo v polni rodnosti po tri vrhove, se pravi nekje okrog 420 tisoč vrhov rastlin, ki jih je treba negovati in na koncu tudi obrati.  

Razliko med vašim in drugimi paradižniki ne nazadnje predstavljajo tudi zabojčki, ki se razlikujejo od drugih. Če bi paradižnik prodajali v enakih zabojčkih, kot trgovci prodajajo uvoženega, bi zaman sporočali, na kakšen način gojite paradižnik in kako se trudite za trajnostni način pridelave. Pa vendar končna embalaža ni edino, kar vaš produkt loči od konkurence. Katere so preostale bistvene razlike, kaj bi še posebej izpostavili?

Razlikujemo se po več stvareh: po načinu pridelave, po izboru sort, po načinu predstavitve našega pridelka in ne nazadnje tudi po embalaži in všečnem imenu blagovne znamke – Lušt.

Skrivnosti so sicer res z namenom skrivnosti, ne nazadnje je danes veliko kopiranja dobrih praks, pa vendarle: kaj so skrivnosti najbolj znanega slovenskega paradižnika, ki ste jih pripravljeni deliti z javnostjo?

 To je tako kompleksen sistem, da bi zelo težko izpostavili eno ali dve stvari.

Kako obsežen je danes vaš rastlinjak in kako se je z leti spreminjal?

Rastlinjak v Renkovcih je velik 90 tisoč kvadratnih metrov, od katerih je 85 tisoč kvadratnih metrov neto pridelovane površine. Leta 2012 smo začeli s 40 tisoč kvadratnimi metri, leta 2014 smo se razširili na 65 tisoč kvadratnih metrov in leta 2018 izvedli zadnjo širitev na trenutne dimenzije. Lani pa smo dodali še nov rastlinjak na novi lokaciji v Mali Polani, ki je velik 24 tisoč kvadratnih metrov, od katerih je 21 tisoč kvadratnih metrov neto pridelovalne površine.

Lušt, novo

Povejte kaj o umetni inteligenci pri vašem delu. Ob zavedanju trenda, da na vseh področjih v gospodarstvu v ospredje rine visoka tehnologija, se v vaši družbi z umeščanjem visoke tehnologije v svoj proces dela ukvarjate že od začetka. Pri vas je visoka tehnologija vpeta v način pridelave, saj bolj ali manj vse procese v rastlinjaku (ogrevanje, hlajenje, senčenje, namakanje …) krmilite s pomočjo računalnika. V prihodnje naj bi začeli vključevati še strojno učenje (umetna inteligenca), ki naj bi vam pomagalo pri upravljanju pogojev za rast v rastlinjaku, da bodo ti optimalni in zagotavljali kar se da poln okus paradižnika.

Tako je. Lani smo testno začeli strojno učenje, ki je osnova za uporabo umetne inteligence. Kot sem omenil v enem od prejšnjih odgovorov, gre za zelo kompleksen sistem, če hočemo imeti idealne pogoje za dosego čim boljšega okusa in arome. Zato tu vidimo priložnost v smislu pomoči pri krmiljenju pogojev.

Vseskozi poudarjate pomen domače pridelave zelenjave, v vašem primeru torej paradižnika, in  kratkih transportnih poti, posledično pa tudi svežine in boljšega okusa, ki je rezultat višje vsebnosti vitaminov in mineralov. Paradižnik namreč pridobi poln okus v zadnjih dveh dneh pred popolno zrelostjo in takrat je tudi najbolj poln vitaminov in mineralov ter antioksidanta likopen, ki paradižnik obarva rdeče. Ni pa takšen paradižnik primeren za dolge prevoze.

Da, tako je. In tu je tudi ena od naših prednosti, saj ima polno zrel paradižnik boljši okus od zeleno obranega, ki je dozorel v hladilnici.

Luštove paradižnike oprašujejo čisto pravi čmrlji, ki so živi dokaz, da pri pridelavi ne uporabljate strupenih preparatov, ki bi bili škodljivi tako za čmrlje kot tudi ljudi. Čmrlji so del stalne favne v Luštovem rastlinjaku. Če rastline ali plodove vseeno napadejo škodljivci, imate v rastlinjaku njihove naravne sovražnike, t. i. plenilce, ki napadejo paradižnikove škodljivce, niso pa škodljivi za rastlino ali plod paradižnika. Od kod prihajajo "delavci" – čmrlji?

Največji vzgojitelji čmrljev so Španci in Slovaki, od koder prihajajo tudi naši čmrlji. V Sloveniji žal ni nobenega vzgojitelja čmrljev, sem pa pred časom prebral, da se je neki  gospod v Sloveniji začel ukvarjati s tem, kar nas veseli. Smo bolj čebelarski narod.

Katero državo bi še izpostavili kot rajsko oazo paradižnikov oziroma kje drugje ste uživali najboljši paradižnik?

Težko vprašanje. Zakaj? Ker ima vsaka država tako slabe kot dobre pridelovalce paradižnika, ki se posvečajo kakovosti namesto količini. V skoraj v vsaki državi sem že jedel tako dober kot slab paradižnik.

Na kaj ste najbolj ponosni v vaši poslovni zgodbi?

Da nas je sprejelo lokalno okolje, ki je ponosno, da smo pri njih. Pa tudi oziroma predvsem na to, da so nas sprejeli slovenski kupci.

Lušt

Kako se spominjate začetkov znamke, ko ste se ji pridružili sami? Ste pričakovali, da bo znamka v dobrih desetih letih tako zrasla?

Ko sem se sam pridružil takrat še projektu, seveda znamke Lušt še ni bilo. To sem skupaj s sodelavci razvil pozneje in jo razvijamo še danes. Vedeli smo, da je potencial velik, nismo pa vedeli, da bo tako zelo uspešna.

Kaj je bila na poslovni poti Lušta za vas največja lekcija, iz česa ste se največ naučili?

Največja lekcija je birokratski stroj v Sloveniji, za katerega smo mislili, da nam bo pomagal in nas spodbujal, ne pa oviral. Sčasoma se naučiš živeti tudi s tem. 

Kako je epidemija covid-19 vplivala na samo proizvodnjo in tudi kupovanje paradižnika Lušt? Ali je bilo zaradi koronavirusa letos povpraševanje po njem kaj večje?

Po naši oceni je bilo podobno kot pretekla leta.

V trenutnih razmerah se je lepo pokazalo, kakšna je solidarnost med evropskimi narodi in kako pomembna je samooskrba s hrano. Slovenci smo v teh težkih časih še bolj spoznali, da se vsega ne da kupiti v tujini in da hrana ne zraste na trgovskih policah. Je covid-19 po vašem mnenju pokazal, kako pomembne so določene stvari, o katerih prej morda sploh nismo razmišljali?

Po našem mnenju je. Nismo pa prepričani, da so to razumeli vsi odločevalci v državi. Mi smo se lani prijavili na razpis, da bi zgradili dodatna dva hektarja rastlinjaka, in prejeli zavrnjeno vlogo. Za poenostavljene postopke za gradnjo rastlinjakov se je na koncu izkazali, da to niso.   

Na družbenem omrežju Facebook ima znamka Lušt veliko sledilcev, s katerimi negujete pristen odnos. Stik s svojimi uporabniki ohranjate tudi tako, da vas ti obiskujejo na vaši Luštni domačiji v Renkovcih. Koliko obiska ste imeli pred epidemijo covid-19 in kako se postopoma v tem kontekstu vračate v življenje, kot smo ga poznali nekoč?

Na naši Luštni domačiji smo pred epidemijo imeli veliko obiskovalcev iz vsa Slovenije, tujine in lokalnega okolja. Veseli smo, da se življenje ponovno vrača v ustaljene tire in s tem tudi obiskovalci. Tako smo ponovno začeli predstavitve našega načina pridelave paradižnika Lušt, ki smo jih izvajali že prej, vendar smo jih bili zaradi epidemije primorani prekiniti. Se je pa v zadnjem času precej spremenila struktura gostov. Pred epidemijo so nas obiskovale predvsem večje organizirane skupine obiskovalcev, ki jih je zdaj nekoliko manj. Več imamo namreč posameznih gostov, družin in manjših skupin. Obiskovalci, ki nas obiščejo, z veseljem prisluhnejo naši zgodbi o načinu pridelave "luštnega" paradižnika ter poskusijo vse sorte paradižnikov, ki jih pridelujemo.

Lušt, novo

S kakšnimi vašimi paketu paradižnikov kupci najraje zapustijo Luštno domačijo?

Na naši Luštni domačiji so kupcem na voljo premium paradižniki Lušt, ki niso predpakirani. Navdušuje jih predvsem to, da si lahko pri drobnoplodnih in srednjeplodnih sortah paradižnika izberejo tiste, ki jim najbolj ustrezajo po okusu. In nič nas ne moti, če pred nakupom kakšnega tudi poskusijo. Naše "luštne" zaposlene pa kupcem po želji pripravijo tudi mešanico vseh paradižnikov, ki jih pridelujemo, v enem zabojčku. Nad tem so kupci še posebej navdušeni, saj imajo tako možnost poskusiti čisto vse "luštne" paradižnike. Ne smemo pa pozabiti še na vrsto drugih zdravih in okusnih izdelkov iz lokalnega okolja, ki jih ponujamo na Luštni domačiji in se lepo povezujejo z našim paradižnikom.

Kaj imamo Slovenci radi, katere sorte paradižnika? Kaj opažate ob obisku domačije in nakupu v prodajalnah?

Načeloma še zmerja velja, da imajo kupci najraje grozdasti tip paradižnika, je v zadnjih letih opazen trend, da vse več posegajo po manjših sortah, kot so češnjev in slivov paradižnik ter mali grozdasti paradižnik Lušt.

Veliko časa namenite interakciji s kupci: kaj vam ti povedo, zakaj imajo Lušt tako radi?

Ogromno. Brez tega bi težko vedeli, kje se moramo izboljšati.

Smo Slovenci veliki ljubitelji paradižnika, katera država nam je lahko v tem kontekstu za vzor?

Slovenci pojemo letno okrog deset kilogramov paradižnika na osebo. V Srbiji pa 25 kilogramov. Zanimiva je raziskava, ki smo jo izvajali pred leti. Ta je pokazala tudi razlike med prehranjevalnimi navadami med regijami v Sloveniji. Primorci pojejo manj svežega paradižnika in več kuhanega ala pasata, Pomurci, Štajerci in Dolenjci prednjačijo po svežem paradižniku, Ljubljana in Gorenjska sta nekje vmes.

So se navade glede nakupa paradižnika z leti spremenile? Kaj najraje kupujemo, ko gre za okus paradižnika?

Trend so manjše okusnejše sorte.

Kako pogosto se paradižnik znajde na vašem krožniku?

Skoraj vsak dan.

Kako ga najraje jeste?

Narezanega svežega ali v solati.

Katero vrsto paradižnika imate najraje?

Majhne sorte. So najokusnejše in imajo najboljše razmerje med kislino in sladkorjem, ki daje paradižniku poln okus.

Katero Luštovo sorto imate osebno najraje?

Luštek – mešanico češnjevih paradižnikov.

Lušt

To pomlad ste z igralcem Gorazd Žilavcem ustvarili akcijo, v kateri predstavljate različne slastne recepte za pripravo jedi s paradižnikom in bralce spodbujate, da z vami delijo unikatne recepte? Bi z nami delili tudi svoje?

To pa bi moral vprašati ženo (smeh, op. p.). Pri nas prevladujejo njeni recepti. Kot Primorka, ki je odraščala blizu italijanske meje, ima neverjeten smisel za kombiniranje okusov in uporabo različnih sort.

Cilji in vizija v prihodnje: kaj čaka blagovno znamko v prihodnjih letih? Kakšne novosti lahko pričakujemo?

Pripravljamo veliko stvari, ki jih praviloma ne razkrivamo, dokler jih ne uresničimo.

Šest ponedeljkovih večerov od 24. maja 2021 bo še posebej sočnih in dišečih. Vsak ponedeljek bo namreč na voljo nova, LUŠT-na kuharska oddaja pod taktirko znanega igralca Gorazda Žilavca, v kateri ne bo manjkalo pozivnih vibracij.

Pridružite se Gorazdu ob pripravi jedi z LUŠT-nim paradižnikom, sodelujte v nagradni igri in se potegujte za LUŠT-ne nagrade! Naj tudi v vaši kuhinji postane LUŠT-no!

Kako sodelovati v nagradni igri? Kuhajte z Gorazdom tudi vi!

Delite z nami svoj posnetek priprave jedi z LUŠT-nim paradižnikom. Naložite jih prek tega obrazca, podjetje iz Prekmurja pa jih bo delilo na svojem profilu na Facebooku in Instagramu, kjer boste zbirali všečke in se potegovali za LUŠT-ne nagrade. Všečke lahko zbirate do ponedeljka, 5. 7. 2021, do 12. ure, ko bodo posnetke z največ všečki LUŠT-no nagradili.

Lušt Trendi Unikatne dobrote iz Prekmurja: to je najbolj sočna in okusna nagradna igra tega leta Lušt, novo Trendi LUŠTno celo leto!
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin