Četrtek, 29. 9. 2016, 4.00
6 let, 6 mesecev
Turistična kmetija Abram: na Nanosu pri medvedu Mitku
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,53
Abram je ena najzanimivejših slovenskih turističnih kmetij, a pot tja gor na Nanos ni preprosta.
Pri Abramu pravijo, da svoje storitve ponujajo že od leta 1550, a se zdi glede na dostopnost področja ta letnica skoraj fantastika. Tudi v modernih časih je, predvsem pozimi, pravi podvig priti do kompleksa kmetije, gostilne, športnih površin in prenočišč. V te hribe se je najlažje pripeljati po makadamsko-asfaltnih poteh prek Rebernic ali pa kar iz Vipave prek Sanabora. Kot rečeno, spomladi in poleti, ko so ceste suhe, ni težko, zato je odprto več dni v tednu, ko se vreme poslabša, pa pri Abramu strežejo samo konec tedna.
Turistična kmetija Abram
Nanos 6, 5271 Vipava
Telefon: 051 662 002
Osrednja atrakcija pri hiši je vsekakor manjši živalski vrt s perutnino, kozami in radoživimi zajci, med živalmi pa v glavni vlogi nastopa Abramova maskota, orjaški medved Mitko, star 21 let. Ko je prišel k hiši, je bil še dojenček, menda je imel kakšne tri kilograme. Zdaj jih ima 350 in ko se postavi na zadnje noge, se zdi, da doseže vsaj dva metra in pol, če ne kar tri metre. Zverina se je na našo soboto nekam živčno sprehajala po svoji ogradi, potem pa so prinesli nekaj kilogramov jabolk in Mitko se je umiril ter malce zadremal.
Orjaški Mitko, maskota kmetije
Bila je ena zadnjih toplih sobot na Nanosu in zdelo se je, da jo hočejo izkoristiti vsi Primorci in še pol Furlanije, da o Nemcih in Angležih niti ne govorimo. Skupine, skupinice in pari, pohodniki, vozniki in kolesarji … Še dobro, da smo rezervirali. Mizo smo dobili, a so v gneči komaj sproti pospravljali mize zunaj, v notranjosti in v novem prizidku.
Gotovo bomo vino, smo po stari navadi najavili osnovno poslanstvo. Velike izbire nimajo: Andlovec iz Gradišč pri Vipavi se je ponujal s skoraj presladko pinelo in z bolj konkretnim vrtovčanom, za ljubitelje rdečega imajo še njegovo mešanico barbere in cabernet sauvignona. Vina so torej Andlovčeva, siri Korenovi, suhomesnate specialitete pa so domače. In niso slabe, še posebej tiste pomešane z divjačinskim mesom.
Narezek domačih mesnin - od svinjskih do divjačinskih - in sir z domačije Koren
Osnovni narezek sestavljajo domače salame in pršut, panceta, nekaj sušenih divjačinskih kosov in omenjeni sir. Zelo pomembno za jedca je dejstvo, da imajo sicer samo eno vrsto belega kruha, ki pa lahko nadomesti vsa pekovska peciva v okolici. A da ne bomo hvalili samo kruha: pri Abramovih je vsa hrana, kljub neverjetnim količinam, ki so jih morali tisto popoldne razdeliti armadi gostov, preprosto dobro pripravljena - okusna, čista, nezapletena.
V tekoči fazi so ponudili gobovo in govejo juho ter joto, mi pa smo se odločili za zadnji dve in večjih pripomb nismo imeli, le jota bi lahko bila nekoliko bolj gosta. A smo že razmišljali o naslednjem koraku: bi njoke ali rezance in ali bi jih z jurčki, govejim ali divjačinskim golažem? Na koncu so zmagali domači njoki z divjačino in odločitev je bila odlična, meso srne in jelena je bilo tako mehko kot redkokje pri nas, cene pa … O njih bomo na koncu poročila.
Drobni domači njoki z bogatim divjačinskim golažem
Njoki in rezanci kljub ogromnim porcijam spadajo med tople predjedi, na jedilnem listu pa so tudi glavne jedi in, jasno, tudi v tem primeru je veliko divjačine. Za tiste, ki se takšnim mesninam izogibajo, so na voljo ocvrti zrezki, piščanci in celo krače, ki jih je, resnici na ljubo, tisto soboto hitro zmanjkalo. A se nismo dali motiti, jelenova pečenka je krače zamenjala brez težav. Meso je bilo mehko in jasno je, da pri Abramu vedo, kako se pripravlja lovske trofeje.
Jelenova pečenka s kremno špinačo in praženim krompirjem
Jasno, bili smo tako siti kot že dolgo ne, a za korektno poročilo je treba poskusiti tudi sladice. Svetovali so soliden jabolčni zavitek, sami smo se zavzeli še za povprečne palačinke z marelično marmelado. Pogledali smo še proti živalskemu vrtu, kjer je medved Mitko še vedno počival po malici, in se spraševali, ali po takšni količini hrane voznik sploh še lahko fizično obvlada ovinke z Nanosa v dolino.
Po napadu mesnin so sladice le za tiste najbolj vzdržljive. Mi smo se prebili do in prek jabolčnega zavitka ter palačink.
Treba pa je vseeno dodati še nekaj cen, ki so, milo rečeno, ugodne: jota stane dva evra, kilogram telečje krače je 15, svinjske pa osem evrov, mali golaž z njoki stane štiri evre, opisani narezek šest evrov, svinjska pečenka pa pet.
Povzetek
Kmečki turizem, ki ob klasični slovenski "nedeljski" hrani ponuja še veliko divjačine. Hrana je okusna, mestoma celo zanimiva, predvsem pa obilna.
Vinska ponudba je skromna, vina jim prideluje Andlovec iz Vipavske doline. Morda ne bi bilo slabo, če bi v svojo klet dodali še kakšno vino.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
