Petek, 2. 8. 2019, 19.10
1 leto, 6 mesecev
Pivo, ki smo ga pred stoletjem izvažali v Egipt in Indijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,04
1
"Širni svet je bil vselej nekje daleč na obzorju …" tako se začne zgodba o posebni vrsti piva IPA, ki so ga v 19. stoletju, takrat še pod avstro-ogrskim cesarstvom, Laščani izvažali v daljno Kalkuto in Egipt. Da so pivo pili tudi v Aziji in Aleksandriji, priča objava v najbolj branem nemškem časniku iz tistega časa.
2. avgusta obeležujemo mednarodni dan piva, ki smo ga iz Slovenije v tujino izvažali že v 19. stoletju.
Osnovni podatki, ki pričajo o izvozu piva, so bili skopi, vendar dovolj verodostojni, da so se v Pivovarni Laško lotili raziskovanja. Zbiranje informacij je bilo precej oteženo, saj pivovarna sama nima za tako daleč nazaj ohranjenih zapisov o prodaji.
Kratki zapisi sprožili raziskovanje
Iskanja dokazov so se zato lotili s pomočjo laškega muzeja in dveh kratkih zapisov, ki so ju zasledili v literaturi, kjer pa avtorja nista navajala svojih virov.
"Podatka sta se sicer med seboj nekoliko razlikovala, pa vendar – našli smo zapis laškega kronista, ki je okoli leta 1970 pisal o Laškem," pojasnjuje Tomaž Majcen iz Muzeja Laško. Ta navaja, da so pivo izvažali v času Simona Kukca, ki ga mnogi označujejo za očeta laškega piva.
Tomaž Majcen, strokovni delavec v Muzeju Laško
"Zasledili smo tudi interni zapis iz leta 1989, ki ga je spisala Milena Simonič. V njem piše, da je pivo iz Laškega izvažal že Gustav Adolf Uhlich, ki pa je bil lastnik pivovarne veliko pred Kukcem," pojasnjuje Majcen.
Od kletnih prostorov do največje pivovarne na Slovenskem
Tradicijo laškega pivovarstva je začel medičar in lectar Franz Geyer, ko je leta 1825 po češkem receptu začel variti pivo v kletnih prostorih današnjega Turistično informacijskega centra Laško.
Kmalu je ugotovil, da je prostor za pridelavo piva premajhen glede na povpraševanje. Kot pravi Majcen v šali, "ljudje so spili več, kot je Geyerju uspelo zvariti". Pivovar je imel tako na izbiro dve možnosti: ali razširi svojo proizvodnjo ali svoj pivski obrat proda.
V muzeju je na ogled tudi hladilnica piva, kakršno so uporabljali nekoč.
Geyer se je nato odločil svoj obrat leta 1839 prodati tržaškemu veletrgovcu Uhlichu, ki je v tistem času že bil lastnik zdravilišča v Rimskih Toplicah. Za sloves laškega piva je bil odgovoren prav on, saj je pivo stregel gostom Rimskih Toplic, s tem pa, kot razlaga Majcen, ubil dve muhi na en mah.
V laškem pivu uživala tudi evropska aristokracija
"Takrat je v Rimske Toplice zahajala vsa evropska smetana. Med bolj znanimi gosti so bili med drugimi srbski jezikoslovec Vuk Stefanović Karadžić, angleške princese, pruska prestolonaslednica Viktorija in Napoleonova sestra. Jasno je, da je glas o dobrem pivu potoval daleč po Evropi," pove Majcen in poudari, da je pijača v času habsburške monarhije zagotovo krožila.
"Mogoče je tudi, da so pivo pili v Nemčiji, glede na to, da smo podatke o izvozu piva zasledili prav v nemških časopisih," doda sogovornik.
Uhlich izkoristil pristanišče v Trstu
Ker je Uhlich prihajal iz okolice Trsta, je pivo prevažal tudi v bližnjo Italijo in ga prodajal tamkajšnjim gostincem. Kot pretkan poslovnež je nato izkoristil še mestno pristanišče ter začel pijačo izvažati daleč onkraj meja današnje Slovenije in Italije.
"Uspelo mi je najti nemški časopis Allgemeine Zeitung, ki je v 19. stoletju veljal za enega najpomembnejših nemških časopisov, saj so poročali o novicah z vsega sveta. Ob določenih številkah so izdali posebne priloge, v katerih so bile zajete zanimivejše vesti," pripoveduje Majcen.
"V prilogi z 12. decembra 1845 je tako zapis o potovanju iz Celja proti Zidanemu Mostu. V njem je omenjeno, da pot poteka mimo laškega trga, kjer stoji Uhlichova pivovarna, ki zadnje čase izvaža pivo v Kalkuto in Egipt," razlaga sogovornik. Dokument je tako izjemen dokaz o tem, da so Laščani svoje pivo izvažali v daljne dežele že pred 170 leti.
Kakšne vrste piva pa so izvažali?
Zaradi dolge poti, ki ga je pivo prepotovalo, je moralo biti to precej vzdržljivo in odporno proti dolgotrajnemu prevozu. "Pivovarna je izvažala vrsto piva, ki se po lastnostih in načinu priprave lahko primerja z moderno različico kraft piva IPA (India Pale Ale, op. p.).
Te vrste piva imajo večjo vsebnost hmelja, kajti ta deluje kot konzervans. "V tistem času namreč ni bilo pasterizacije, kar pomeni, da je hmelj zagotavljal določeno življenjsko dobo pijače, ki so jo tedaj prevažali v lesenih sodih," še poudarja Majcen.
Na levi strani je mogoče razbrati vest, ki opisuje potovanje in v kateri je omenjeno, da Uhlichova pivovarna izvaža pivo.
Postopek priprave IPE vključuje fermentacijo na višjih temperaturah, zaradi dodatnega hmelja in bogatega značaja pa ima pivo svojevrsten okus, ki ga poleg grenčice odlikujejo bogati aromatični in dišeči priokusi.
Pivovarna Laško nazaj k tradiciji
V Pivovarni Laško negujejo dolgoletno tradicijo, zato so se v letošnjem letu odločili obnoviti proizvodnjo omenjenega piva. "Varjenje IPE smo obudili, ker želimo ohranjati avtentičnost," pojasnjuje Patricija Randl, tehnologinja za inovacije v naši največji pivovarni.
Pridelava piva v stilu IPE je sicer dolgo časa veljala za domeno mikropivovarjev, prve različice kraft piva pa so začeli variti v Angliji v 18. in 19. stoletju. In čeprav Pivovarna Laško slovi predvsem po izdelavi piva iz vrst lagerjev (Golding, Zlatorog svetlo in temno), si nenehno prizadevajo, da bi svoj bogat izbor pijač razširili ter tako zadovoljili tudi zahtevnejše pivce, ki cenijo okus kakovostno zvarjenega piva in v njem uživajo.
Laška IPA unikat v svetovnem merilu
"Slovenci smo dobri poznavalci piva, saj radi potujemo, raziskujemo in se izobražujemo. Kultura pitja piva je v zadnjih petih letih izjemno napredovala, zato znamo prepoznati dobrote hmeljne pijače," pojasnjuje Randlova in dodaja, da je v trenutnem naboru vrst laškega piva IPA nekaj posebnega.
Ta spada v sorto piva ale in je drugačna od lagerjev, saj se pri proizvodnji uporablja kvasovka ale. Laško IPO pa odlikuje še ena unikatna lastnost, izdelana je namreč iz posebnih vrst hmelja.
"Naša IPA je v celoti varjena z avtohtonimi hmeljnimi sortami iz Slovenije, zato teh sort hmelja ne vsebuje nobeno drugo pivo na svetu," poudarja tehnologinja za inovacije ter dodaja, da so bile uporabljene nove sorte hmelja razvite na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu.
Za proizvodnjo kraft piva v pivovarni uporabljajo dve novi, aromatični sorti hmelja – Styrian Wolf in Styrian Colibri, značilnost teh pa je, da vsebujeta citrusno aromo, ki pivu doda priokus grenivke, limone, limete in bezga z dodanim pridihom zeliščnih not.
"Prave kraft IPE vsebujejo visoko stopnjo grenčice, ki je povprečni pivci niso vajeni. Mi pa smo našo IPO prilagodili čutilom širšega kroga pivcev. Odlikuje jo bolj umirjena in uravnotežena grenčica, tudi okus je bolj zaokrožen," o laški IPI razlaga Randlova.
"V pivovarni se trudimo in si prizadevamo, da ljubiteljem piva vedno znova ponudimo nekaj novega in posebnega po dostopni ceni, pri tem pa nočemo izgubiti tradicije in bogate zgodovine, v katero je vpeta naša pivovarna," pojasnjuje sogovornica. In kot se končuje zgodba o IPI – laška strast je odprla meje sveta in užitke ljubiteljev te najbolj priljubljene hmeljne pijače.
1