Obožujmo doma pečeno pico

Doma narejena pica je, roko na srce, nekaj najboljšega, kar lahko zadiši iz pečice. Pa tudi ni je težko narediti. Testo lahko zamesite z aparatom za peko kruha, še hitreje pa ga boste naredili sami. Pripravite moko, sladkor, kvas, toplo vodo, mleko, sol in olje. Veselo na delo! O tem, kako zamesiti testo, je sicer toliko teorij, kot boste našli ljudi, ki vam jih bodo povedali. Giovanni Frattini, italijanski kulinarični kritik in pisec knjig o picah, predlaga preprost recept, ki vedno vžge: moko presejete na delovno površino, na sredini naredite jamico, jo potresete s soljo, kvas raztopite v mlačnem mleku, ki ste mu dodali pol žličke sladkorja, vlijte ga v jamico in gnetite, gnetite, gnetite. Testu lahko dodate tudi žlico olja, če seveda želite. Ko bo testo vzhajalo, ga položite v naoljen pekač in ga s prsti raztegnete do roba. Narejeno v 10 minutah.

Potem pa pride na vrsto umetnost. Pico boste vedno lahko okrasili, kot vam najbolj ustreza. Za podlago lahko uporabite paradižnikove omake, ki jih kupite v trgovini, lahko pa jo kar hitro naredite sami. Eno pločevinko pelatov v konzervi stresite v posodo, dodate začimbe za pico, sol, poper, malo olivnega olja in malo, recimo pol decilitra mleka. Da, prav ste slišali, dodajte malo mleka. Okus bo fantastičen, veliko bolj nežen in tudi manj možnosti bo, da bi po pici koga pekla zgaga, kar se rado zgodi, saj paradižnik velikokrat povzroči to nevšečnost. No, gremo naprej, kajti dobro pico je treba dobro obložiti.

Za podlago lahko uporabite domačo šunko ali se ji, če vam ne ustreza, izognete. Kakor vam drago. Predlagamo vam, da uporabite manj masten sir, da ne boste na koncu imeli na vrhu pice nekaj žlic maščobe, čeprav John Travolta, velik ljubitelj pice, zvezdnik z italijanskimi koreninami, pravi, da je dobra samo tista pica, ki v škatli pusti mastni obris vsakega kosa posebej. Na pico lahko položimo številne vrste mesnin: od slanine, šunke, pršuta do različnih salam, hrenovk, celo piščanca z žara, seveda pa lahko spečemo brezmesno pico, ki bo vsebovala veliko zelenjave in sira ali celo rib. Ne pozabite na olive in kapre in na to, da je toplota vaš najboljši zaveznik.

Že res, da doma ne moremo doseči tako visokih temperatur za peko pice, kot jih lahko v piceriji, a vseeno pečico pred pečenjem pice segrejte, kolikor je mogoče. Tako bo povsod enako pečena in tudi okusi se bodo temu primerno zmešali med seboj. Pica je pečena, ko je skorja hrustljava in sir na njej dobi lepo zlato barvo. Če niste prepričani, potem vam predlagamo, da preverite na najdebelejšem delu pice, torej na skorji. Če je pečena tam, je pečena povsod. Na vrh lahko položite tudi jajce, a vam svetujemo, da jajce spečete posebej in ga položite na že pečeno pico, saj bo le tako rumenjak ostal tekoč. Pico lahko na koncu pokapate z aromatičnim olivnim oljem, kar ji bo dalo dodatno sočnost in okus, a olja naj le ne bo preveč.

Odsvetujemo vam, da za osnovo uporabljate kečap, saj bo pica tako preveč sladka, pa tudi, da uporabite masten sir, saj bo tako pica preveč mastna, in da bi nanjo nametali preveč stvari, ki se bodo teple med seboj. Raje en pekač razdelite na dva ali več delov in se poigrajte z različnimi okusi. Morski sadeži so na primer odlična izbira, a takšno pico je zaradi sadežev treba pojesti hitro, saj se lahko pokvarijo. Najbolj pomembno pri doma narejeni pici pa je seveda, da bomo uživali: tako v pripravi kot takrat, ko jo bomo pohrustali. Dober tek!