Sobota, 9. 4. 2022, 8.38
2 leti, 8 mesecev
Nova podoba ljubljanske kavarne, odprte leta 1905
Bila je kraj, kamor je ljubljanska gospoda zahajala že v času Avstro-Ogrske, pozneje so se tam srečevali znani slovenski literati in drugi misleci, v 80. letih je bila to točka na ljubljanski pankerski transverzali. Zdaj želijo v prenovljeni kavarni ljubljanskega hotela Union v mesto vrniti kavarniško kulturo.
Kavarna Union je te dni zaživela v novi podobi, ki je hkrati posvetilo njenim izvornim časom, obdobju secesije. V lokalu, odprtem leta 1905, so secesijski slog ohranili z izborom barv, bordurami, pa izvirnimi lestenci in stoli. Ne nazadnje je na tleh še vedno izvirni parket, ki je po besedah direktorice hotela Union Tjaše Telič Goršič očitno neuničljiv.
Prenove kavarne so se lotili, ker je bila tega preprosto potrebna, pa tudi zato, ker je zdaj namesto v običajni zajtrkovalnici hotelskim gostom zajtrk postrežejo tam. Ob tem k izkušnji hotelskega zajtrka ali bruncha vabijo tudi zunanje obiskovalce, ki jim lahko kavo še vedno postrežejo tudi iz džezve, kot so to počeli nekoč, vsem pa so na voljo tudi kosila in večerje.
Ob predstavitvi nove podobe kavarne Union je o pomenu tovrstnih meščanskih kavarn spregovorila zgodovinarka in urednica dr. Manca G. Renko, ki je poudarila, da so bile prve kavarne izrazita zareza v javni prostor. "Bile so prvi internet, tam so lahko najrazličnejši ljudje izvedeli vse, kar jih je zanimalo," je pojasnila, "kavarne so bile tudi prvi prostori, kjer so lahko sobivali ljudje različnih nazorov. Kdor je kupil skodelico kave, je smel biti tam."
Tudi prostor obrekovanja
Dodala je, da pa to ni veljalo na primer za ženske, te so kavarne lahko praviloma obiskovale le v moškem spremstvu. Izpostavila je dr. Angelo Piskernik, eno prvih slovenskih doktoric znanosti, ki je v 20. letih pogosto zahajala v kavarno Union in zato, ker je bila v družbi samih moških, sprožila precej govoric.
O tem je dr. Piskernikova tudi sama spregovorila leta 1966 v intervjuju za Ljubljanski dnevnik in povedala: "Šla sem sama v kavarno, v družbo svojih kolegov z univerze, videle so me ljubljanske dame, ki so bile brez poklica in so živele na račun svojih mož, in tako je nastalo marsikatero zanimivo obrekovanje."
V knjigi rednih gostov je zapisana vrsta znanih imen
V kavarno Union so sicer celotno 20. stoletje zahajali znani intelektualci in umetniki, v prvem obdobju so se tam družili Rihard Jakopič, Matija Jama, Hinko Smrekar, Ivan Cankar, Oton Župančič in drugi. V 60. letih je Društvo slovenskih književnikov v kavarni najelo prostore, ki so jih imenovali tudi literarna ali klubska soba. Bili so shajališče literatov, likovnih umetnikov, igralcev in glasbenikov. Redni gostje so bili Dominik Smole, Peter Božič, Janez Hočevar, Dane Zajc, ki je menda znal odlično spati kar sede, pa Kajetan Kovič, Ciril Zlobec, Tone Pavček in še številni drugi.
Na predstavitvi prenovljene kavarne sta nastopila igralec Brane Završan in kitarist Uroš Rakovec.
V 80. letih prejšnjega stoletja je imela kavarna Union tri obraze. Čez dan so gostje tja hodili na kavo, zvečer pa sta se v njej prepletali dve sceni: na eni strani so se družili delavci iz vse Jugoslavije, ki so živeli v Ljubljani, na drugi strani pa je bila alternativna scena, na čelu katere so bili Igor Vidmar, Boris A. Novak, Bogdan Lešnik, Laibach, člani glasbenih skupin Videosex, Berlinski zid, Otroci socializma in drugi.
Nekoč znani po tem, da so bili odprti pozno v noč
Tudi tehnika strežbe je bila času primerna, natakarji so kar na vozičke naložili nekaj zabojev piva, te potiskali med mizami, prazne steklenice pa sproti menjavali s polnimi. Nemalokrat se je v tistem času v kavarni vnel tudi kakšen pretep, eden od takratnih gostov pa rad poudari, da so resnici na ljubo v kavarno Union zahajali predvsem zato, ker je bila odprta vse do 3. ure zjutraj. Zdaj z odprtjem pozno v noč gostov ne bodo privabljali, obiščete jih lahko vsak dan v tednu, a le do 22. ure.
Oglejte si še:
4