Mariborčan, ki raje pripravlja suši, kot da bi bil odvetnik #video

Letos spomladi je v središču Maribora zaživel suši lokal. Odprl ga je Grega Jagodnik, navdušenec nad japonsko kulinariko, predvsem sušijem. S to specialiteto je že več let prek dostave zalagal Maribor z okolico, nekaj časa tudi vso Slovenijo.

Trendi Ko Slovenijo z ribami zalagajo Štajerci

Maja pa se je na Cafovi ulici v Mariboru odprl Njami Sushi, logično nadaljevanje posla, kjer Grega zdaj pripravlja in strankam ponuja prvovrsten suši.

Njegova akademska pot je sprva peljala v povsem drugo smer - je namreč diplomirani pravnik. Kako človek, ki je ure in ure presedel za knjigami in diplomiral iz prava, na koncu ne pristane v odvetniški pisarni, ampak pripravlja suši?

Ne strast, ampak obsedenost

"Bil sem brez priložnosti za zaposlitev, brez izkušenj in brez ambicij, da bi odprl lastno pisarno," je Grega pojasnil svojo odločitev. "S prijateljem sva razmišljala, česa se lotiti, in ugotovila, da če si lahko ljudje s kuhanjem kavic zagotovijo preživetje, nekateri celo obogatijo, bi lahko poskusila z lastno strastjo."

In ta strast, pravzaprav kar obsedenost, kot ji pravi, je suši.

"Svoj prvi suši sem pripravil še med študijem. Takrat je bil to 'makrobiotični' suši z rjavim rižem in ta ideja se mi še danes zdi smešna, v svetu sušija je kaj takega namreč velika napaka," se je spomnil svojih suši začetkov. "Nihče razen mene ga ni jedel, niti moji prijatelji."

Prvič je v stik s pravim sušijem prišel na potovanju v Singapurju. "Takrat sem ga prvič poskusil in od takrat sem obseden z njim. Lahko rečem, da ga jem vsak delovni dan."

V posel s sušijem je stopil leta 2012. "Vedel sem, da ekonomsko stanje v Mariboru ni idealno, zavedal sem se te pasti. A moja namera je bila vedno, da ustvarim svojo ciljno skupino, da ljudi naučim in jim pokažem. Vedel pa sem, da bo pot dolga, da je treba začeti z majhnimi koraki, česar se držimo še zdaj. Še vedno smo majhni, butični, da lahko imamo posel pod nadzorom."

V čem je skrivnost dobrega sušija?

Čeprav Grega suši pripravlja že leta, je prepričan, da je lahko še boljši. Ne nazadnje mojstri sušija potrebujejo dolga leta, da svojo obrt izpilijo do popolnosti.

"Bom ponazoril z anekdoto. S partnerico sva bila na Japonskem v nekem majhnem suši baru, kjer sva se pogovarjala z domačini in jim povedala, da sva se prišla učit veščin priprave sušija na suši akademijo. Umrli so od smeha. Njim se zdi nezaslišano, da obstaja šola za suši. Tam velja, da moraš prehoditi dolgo pot in najprej pokazati voljo do učenja. Vajenci pri mojstrih prvih nekaj let le umivajo riž, ga pripravljajo, in šele ko eno nalogo obvladaš, dobiš novo. To traja resnično dolgo."

Trendi Sushimama: japonski standard v prestolnici

"Zadovoljstva, ki ga tu čutim, v pravu zagotovo ne bi"

Ob vprašanju, ali mu je kaj žal, da se ni raje odločil za pravniške vode, je dolgo premišljeval, nato pa odločno odvrnil: "Ne. Zdaj, ko smo odprli lokal, delamo veliko več in moram reči, da smo ob koncu dneva vsi zelo utrujeni. A prepričan sem, da zadovoljstva, ki ga tu čutim, v pravu zagotovo ne bi. Zadovoljstvo strank, vsi ti pozitivni odzivi so neverjetni in štejejo veliko več kot papir v blagajni.