Sreda, 1. 4. 2020, 4.02
3 leta
Hrana v konzervah: kaj velja nabaviti in čemu se izogibajte #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,34
1
Konzervirana živila sicer niso vrhunec zdrave prehrane, a se jim zato ni treba popolnoma izogibati. No, ne vsem.
V času, ko poskušamo karseda omejiti obiske trgovin, so konzerve preprost način, kako si narediti zalogo v shrambi. A tudi pri konzervirani hrani se velja držati nekaj pravil in smernic.
Kaj kupiti?
Zagotovo si je vredno narediti zalogo stročnic v konzervah, pa naj bo to fižol, čičerika ali leča. Res je, da so oluščene in posušene stročnice prav tako dolgožive, a je njihova priprava precej zamudna, medtem ko so tiste v konzervi že kuhane. Uporabne so na ogromno načinov, od solat do juh in enolončnic, namazov in prilog ...
Vedno je dobro imeti pri roki nekaj ribjih konzerv, še posebej, če gre za tako imenovane plave ribe, kot so inčuni, sardine in skuše. Te so izjemno hranilne in vsebujejo vrsto snovi, ki jih naše telo v teh stresnih časih še posebej potrebuje (maščobne kisline omega 3), zelo uporabne pa so tudi pri kuhanju. Inčuni, denimo, so ena najbolj uporabnih "začimb", ki jedem da izjemno poln okus.
Na dosegu roke potrebujete tudi nekaj konzerv paradižnika, pa naj bodo to pelati, pretlačen paradižnik ali kocke. Ker je svež paradižnik v trgovinah trenutno še daleč od tistega sladkega poletnega, so konzerve paradižnika nujna oprema za pripravo pic, omak za testenine, enolončnic ...
Česa ne kupiti?
Konzerviranega sadja in kompotov ne potrebujete ne v shrambi ne na jedilniku. Takšno sadje je izgubilo večino koristnih snovi, kot so vitamini, ob tem pa je nabito polno sladkorja. Če ni svežega, se raje odločite za zamrznjeno kot pa konzervirano sadje.
Če kdaj, potem zdaj nima smisla kupovati konzerv pripravljenih jedi. Večina nas ima več kot dovolj časa za kuhanje, ob tem pa so pripravljene jedi v konzervah praviloma najbolj nezdrava hrana, ki si jo lahko privoščite. Običajno so pripravljene iz nekakovostnih sestavin ter z obilico aditivov, ogromno soli in umetnih konzervansov. V to kategorijo spadajo tudi pripravljene omake za testenine.
Preverite, kaj (vse) je v konzervi
Ko kupujete konzervo graha, si želite le grah, kajne? Običajno pa z njim vred dobite tudi dodana sladkor in sol, včasih v nezdravo velikih količinah. Zato podrobno preberite deklaracije in izbirajte konzervirano hrano s čim manj dodatki.
Tudi umetnih konzervansov v konzervah nočete, pa čeprav zvenijo podobno. Pravilno konzerviranje namreč zaščiti hrano in vanjo ni treba dodajati umetnih konzervansov.
Nekoliko težje, a ne nemogoče se je izogniti bisfenolu A (BPA), zloglasni kemikaliji, katere učinki na zdravje še niso dokončno raziskani, ob plastični posodi in plastenkah pa je z njo prevlečena notranjost večine konzerv, da ne bi začele rjaveti. Zato velja, da s konzervirano hrano ne gre pretiravati, ob tem pa se na trgu pojavlja vse več znamk konzervirane hrane, ki te kemikalije pri svojih izdelkih ne uporabljajo več. Zato iščite konzerve z oznako "brez BPA" oziroma "BPA-free".
Oglejte si še:
1