Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
4. 12. 2015,
10.10

Osveženo pred

4 leta, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

vikend kosilo recept pecivo kvašeno testo Miklavž

Petek, 4. 12. 2015, 10.10

4 leta, 2 meseca

Danes Miklavževe mame pečejo parklje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0
Naj vsaj ena od decembrskih tradicij ostane takšna, kot je bila nekoč.

Začel se je ta presneti december, ko nas bombardirajo s potrošništvom in vsem, kar moramo kupiti, narediti in skuhati, da bodo prazniki popolni. Vsemu temu uvoženemu pompu pa kljubuje Miklavž. Med njegovimi darili je tudi parkelj iz vzhajanega testa. Nekaj, kar je zelo slovensko.

Vonj dedkove pekarne Prav ti parklji so vsaj meni eden najljubših otroških spominov na december. Moj ded je bil slaščičar. Njegova pekarna na Poljanski ulici v Ljubljani je imela mnogo zanimivih kotičkov, a najboljše med vsemi je bilo skladišče piškotov. Na velikih črnih slaščičarskih pladnjih so bile gore starinskih piškotov, okroglih, podolgovatih, z masleno kremo ali orehi, janeževih upognjencev, kruhkov z rozinami in meni ljubih kokosovih poljubčkov. A bolj kot njihov okus je bil privlačen vonj po toplem in sladkem.

In prav tak vonj so imeli parklji, ki smo jih otroci vsako leto dobili pri tortičevem dedu in babici, kot smo ju klicali. Poleg suhega sadja, pomaranč in čokolade je bilo v vrečki vedno tudi vzhajano pecivo s rozinami namesto oči. Tega smo bili najbolj veseli. Takoj zjutraj smo ga nalomili in pomakali v kakav. Ded mi je vrečko Miklavževih dobrot nastavljal do svoje smrti, ko sem bila seveda že odrasla, a tistega parklja, ki ga je spekel v domači slaščičarski delavnici v kleti, sem se vedno veselila kot otrok.

Zdaj sem jaz postala Miklavževa mama, ki vsako leto petega decembra zvečer, ko gre otrok, ki je pod posteljo nastavil peharček, v Mižule, v kuhinji kvasi, mesi, vzhaja, reže s škarjami in rezalnikom za pico, vtika rozinaste oči in upa, da bodo parklji dišali kot tisti iz otroštva. In da se bo tradicija, tako posebna in tako samo naša, prenesla v naslednjo generacijo.

Torej brez izgovorov – danes večer preživite v kuhinji in specite Miklavževe parklje.

Miklavževi parklji

400 g bele moke 20 g kvasa 30 g sladkorja 2 dl toplega mleka 2 rumenjaka 1 jajce 40 g masla ščep soli vaniljev sladkor lupina ene limone pest rozin

Kvas zmešamo s toplim mlekom in dvema žlicama sladkorja in počakamo, da se naredi kvasec. Moko stresemo v posodo, v jamico na sredini zlijemo kvasec, malce zmešano, dodamo rumenjaka, preostali sladkor, stopljeno maslo, limonino lupinico in vaniljev sladkor. Rahlo posolimo in začnemo gnesti. Ko se testo sprime, ga stresemo na mizo in zgnetemo do gladkega. Nato ga položimo nazaj v skledo, pokrijemo s krpo in pustimo, da vzhaja.

Vzhajano testo stresemo na pomokano mizo in razvaljamo na približno centimeter debelo. Z nožem ga razrežemo na pravokotnike. Nato razrežemo na vrhu pravokotnika in ga razpremo, da dobimo roge. Zarežemo še pri strani, da oblikujemo roke in na dnu, da dobimo noge. Nato s škarjami rahlo pristrižemo testo na trupu, da dobimo učinek dlakavosti. Na obraz pritrdimo rozini na oči.

Parklje premažemo s stepenim jajcem in jih pečemo okoli 20 minut na 180 stopinjah.

Ne spreglejte