prazniki
Petek, 23. 12. 2022, 13.54
9 mesecev, 2 tedna
5 korakov za praznike brez zavržene hrane
Je tudi vaša miza v času praznikov bogato obložena? Več vrst potice, sveže pečen kruh, mesni narezki in francoska solata. Že v naslednjih dneh pa vsa ta praznična hrana navadno konča v smeteh. V Sloveniji po zadnjih podatkih zavržemo približno 140 tisoč ton hrane, kar je toliko, kot skupaj tehta 35 tisoč slonov! Obstaja veliko načinov, s katerimi lahko pripomoremo k zmanjševanju količine zavržene hrane in tako pripomoremo k boljšemu svetu. Seveda pa mora vsak začeti pri sebi.
Hrana, ki je ne porabimo takoj, je še vedno primerna za pripravo novih obrokov.
Zavržena hrana je eden od večjih izzivov, s katerim se srečuje ves svet. Vsako leto med odpadki pristane vse več neporabljene hrane, hrane s pretečenim rokom uporabe ali celo sveže hrane, kar povzroča ogromne okoljske in ekonomske posledice.
Uporabimo zaloge
Zato je prvi korak, da pred odhodom v trgovino preverimo zaloge hrane, ki jo že imamo doma. Najprej porabimo tisto, kar že imamo v hladilniku oziroma v zmrzovalniku in se tako izognemo temu, da neporabljena hrana roma v smeti.
V Sloveniji skupaj s hrano zavržemo vsaj 355 milijonov evrov.
Tretja največja onesnaževalka na svetu
Hkrati s hrano zavržemo tudi velike količine vode in energije. Na ravni Evropske unije za pridelavo hrane, ki jo potem zavržemo, potrebujemo toliko vode, kot bi je bilo v treh Ženevskih jezerih. Nič bolje ni, ko govorimo o toplogrednih izpustih, saj na smetiščih pri razgradnji organskih odpadkov nastaja metan, ki je bolj intenziven toplogredni plin kot ogljikov dioksid.
Če bi bila zavržena hrana država, bi bila tretja največja onesnaževalka na svetu, kar je pretresljivo dejstvo.
Načrtujmo obroke
Nakupovalni listek nas velikokrat reši pred nakupi hrane, ki je potem ne zaužijemo.
Drugi korak je načrtovanje obrokov in nakupovanje z nakupovalnim listkom. Z odgovornim nakupovanjem tudi privarčujemo, saj na letni ravni v Sloveniji skupaj s hrano zavržemo vsaj 355 milijonov evrov.
Pravilno shranjujmo živila
Živila bodo ostala dalj časa sveža, če jih bomo pravilno shranjevali.
Tretji korak je pravilno shranjevanje živil. Ob prihodu iz trgovine nas živila, kot so sadje in zelenjava, testenine, meso, ribe, jajca in še kaj, čakajo, da jih pospravimo na njihovo mesto. A kam jih postaviti, da bodo ta ostala čim dlje sveža in primerna za uživanje?
Pravilno shranjevanje lahko močno vpliva na daljšo obstojnost živil. Ključna napaka večine pri shranjevanju mlečnih živil je, da mleko ali jogurt hranijo v vratih hladilnika. To je najbolj priročno, saj je praktično na dosegu roke. A njuno obstojnost boste znatno podaljšali, če ju boste pri shranjevanju premaknili v zadnji del, kjer je temperatura najnižja.
Na primer sadje in zelenjavo operite šele, preden ju uporabite, ne takoj, ko ju prinesete iz trgovine. Vsaka vrsta sadja in zelenjave ne potrebuje hladilnika. Banane, brusnice, agrume, nektarine, hruške, breskve, čebulo, paradižnik in krompir lahko hranite na sobni temperaturi ali v shrambi.
Pod suhe izdelke uvrščamo tiste, ki jih uporabljamo vsak dan, v shrambi ali kuhinji pa zasedajo precejšen del prostora – moka, riž, kosmiči, testenine, sladkor in podobno. Ta živila bodo zdržala dlje časa, če jih boste po odprtju hranili v neprodušno zaprtih posodah namesto v originalni embalaži, kar bo pripomoglo tudi k večji organiziranosti.
Kaj pomenijo oznake na živilih?
Živila z oznakami "porabiti do" kupujemo sproti.
Poznavanje oznak na živilih je četrti korak, ki prav tako lahko prepreči marsikatero zavrženo živilo. Tu imamo v mislih predvsem razliko med "porabiti do" in "uporabno najmanj do".
"Porabiti do": označuje datum, do katerega so živila varna za uporabo in jih po preteku tega datuma ne smemo uporabljati. Takšen način označevanja najdemo na hitro pokvarljivih živilih, kot so sveže meso, sveže mleko in mlečni izdelki. Takšne izdelke kupujemo sproti.
"Uporabno najmanj do": predstavlja fleksibilnejši način uporabe izdelka in pomeni datum minimalne trajnosti, do katerega živilo ohranja pričakovano kakovost. Preden takšna živila po poteku roka trajanja zavržemo, je smiselno preveriti, ali ima živilo ustrezen videz, vonj in okus. Takšno živilo lahko nato brez težav zaužijemo.
Ideje za nove obroke
Preverite odlične recepte, ki jih ponuja knjižica Reciklirana kuhinja.
Peti korak pa je še posebej aktualen v prazničnem obdobju. Namesto da hrano, ki smo jo več dni pripravljali in vanjo vložili ogromno časa in denarja, da smo z njo obložili praznično mizo, zavržemo, jo znova uporabimo v novi jedi. Čeprav se sliši preprosto, nam pri tem včasih zmanjka nekaj domišljije in idej.
V Lidlu Slovenija so v ta namen izdali že 7. knjižic reciklirane kuharije – sodobne kuharice, ki skrivajo številne nasvete in recepte, kako iz preostanka jedi ustvariti nekaj popolnoma novega.
Knjižica vsako leto nastane v okviru projekta Hrana ni za tjavendan, ki poteka pod okriljem Lidla Slovenija in Ekošole, recepte pa prispevajo otroci iz slovenskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol, ki sodelujejo pri projektu.
Tudi Zdravko Lidl se navdušuje nad Reciklirano kuhinjo.
Več o tem, kako lahko praznike preživimo z manj zavržene hrane, pa najdete tudi na spletni strani www.boljsi-svet.si.
