Ko si ob Eurosongu celo malo ponosen

Trenutki slovenske sloge so redki, sploh ko gre za politiko ali zabavo (hm, kaj nam pa še ostane?), a ob uspehu na drugem polfinalnem večeru Eurosonga se je zdelo, da se enkrat za spremembo vsi strinjamo in veselimo. Veselil se je tudi dežurni komentator Andrej Hofer, ki je ob tisti deveti ovojnici, v kateri se je skrival napis Slovenija, kar malo zajokal in vsaj enkrat v večeru iz polja nadležnosti zlezel v sfero pogojne simpatičnosti. Sicer se še vedno sprašujemo, kaj pomeni, da smo "tam, kjer ni muh", ampak s tistim iskrenim navdušenjem po uvrstitvi v finale se je skoraj odkupil za vse nebuloze, vztrajno lomljenje jezika ob (napačni) izgovarjavi imen in za nepotrebne podatke, ki jih je stresal skozi vso prireditev. A na žalost je kmalu potem pribil, da je "Slovenija končno v finalu in to na nogometnem stadionu" in vsa romantika je odšla tako hitro, kot je prišla.

A recimo, da so to postranske stvari, ki nas zabavajo (ali ne) med prenosom bleščavega tekmovanja. Ta je tudi v drugem polfinalnem večeru postregel z nekaj razglašenostmi in obiljem dolgih nog. Čeprav naj bi v drugem večeru vladala večja konkurenca, se je Maji vseeno uspelo prebiti v finale, mi pa bomo za nekaj časa znova verjeli, da je za to potreben samo res dober glas (pa tudi blagodejen obraz verjetno ni kar tako).

Med morjem štanc, cirkuških nastopov in vprašljivih vokalnih sposobnosti je res lepo, če enkrat za spremembo nastopa slovenskih predstavnikov ne gledamo z nekakšno nedoločljivo "ali sem pojedel tisto žuželko, ali je nisem" grimaso na obrazu, ampak s ponosom. Menda smo Slovenci redko ponosni na sonarodnjake (sploh, če nas predstavljajo na Eurosongu) in morda je tudi zato ta trenutek toliko bolj lušten. Še bolj luštno bo spet spremljati tisto čisto pravo sobotno glasovanje z maratonskim sporočanjem točk, pri katerem bomo celo znova udeleženi na obeh straneh, ne samo glasovalski.

Ker brez kritiziranja menda ne moremo, si za konec vseeno želimo le ene same, samcate spremembe pri finalnem nastopu – naj Maji nekdo ukrade tiste škornje in jih za vedno založi. A z njimi ali brez njih – navijamo dalje!