Zaklonišče prepeva – Samo da prođe demokratija

Album Samo, da prođe demokratija so v centru ljubljanske alternativne kulture, v studiu Metelkova, zakloniščniki pripravljali kar nekaj časa, a zato lahko ob začetku poslušanja novega albuma zapišemo, da je njihov zvok primeren temu času, da se albumu nedvomno pozna, da je nastal v zrelih glasbenih glavah in kaj lahko se zgodi, da bodo, če bodo Zaklonišče prepeva ponovno naredili tako dolgo ustvarjalno pavzo, poznavalci njihovega ustvarjanja razočarani.

Pa se ustavimo najprej pri besedilih: besedila so takšna, kot smo jih od skupine vajeni, še naprej jih prepeva prepoznaven globoki vokal frontmana skupine Vanje Alića, ki je podpisal tudi vsa besedila skladb in skozi njih izrazil svoje kritike s kančkom cinizma, za vrhunec pa dodal naboru skladb tudi romantično baladni pridih v skladbi Volim te. Seveda ne manjka na albumu niti rockerskih udarnih ritmov, ki jih zasledimo v skladbah Ljubav na poslednji pogled in Niki. Vanja očitno želi z besedili izzvati pri poslušalcu občutek, da je skupina enako nabita s protestnimi notami, kot je bila pred desetimi leti, ko se je ustvarjalni čas skupine ustavil.

So pa Zaklonišče prepeva na album pripeljali tudi nekaj znanilk drugega časa: predelavo skladbe Haile Selassie, zanje precej neznačilno slovensko skladbo Kapital – anal doo (ne grem več na volitve) in že od prej poznano skladbo Hoču, da živim, ki je v bistvu predelana skladba I Wanna Live skupine Ramones.

Deset let časa za Zaklonišče prepeva je bilo dovolj, da so si nabrali dovolj močnih besedil, dovolj, da stopijo na žulj slovenskim politikom, in dovolj, da posodobijo zvok, obenem pa dovolj, da ostanejo to, kar so v svoji biti vedno bili: rockerji, ki uživajo v glasbi.