Sobota, 11. 8. 2018, 16.31
5 let, 8 mesecev
Zakaj na ulicah ne vidimo več pankerjev?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,45
4
Včasih smo na mestnih ulicah videvali pankerje, metalce, rejverje, skine, hipije, rokerje ... V zadnjih desetih letih pa se zdi, da so ti povsem poniknili. Danes, v letu 2018 na cesti le redkokdaj vidimo koga, ki pripada določeni subkulturi. Ali so te povsem izginile ali so se le spremenile?
"Spremenil se je status glasbe, kar je pomembno iz več razlogov," pravi dr. Peter Stanković s katedre za kulturologijo na FDV. "Včasih je bila glasba edina stvar, s katero smo med seboj komunicirali. Ni bilo interneta, ni bilo hitrega pretoka informacij. Vse, kar si vedel, je bilo, da se nekje nekaj dogaja in tvoj edini dostop do tega dogajanja je bil, da si kupil ploščo. Vse informacije o tem, kaj se dogaja nekje drugje v svetu, je dala glasba."
Včasih si imel plošče, danes greš na YouTube
Glasba in videz oziroma imidž sta bila tista, s katerima je človek svetu sporočal, kdo je in za čim stoji. "Zelo je bilo pomembno, kakšno glasbo si poslušal. Vsi smo vedeli, kaj kdo posluša. Takrat je bilo pomembno, ali ti je bend všeč ali ne. Danes ni več tako," meni Stanković.
Glasbe je danes več, a ima manjši pomen, kot ga je imela včasih.
Tudi način konzumiranja glasbe je bil drugačen, saj ta ni bila na dosegu roke tako kot danes. "Včasih si imel 20 plošč, ki si jih preposlušal v nulo. Pomembno je bilo vse od besedila, slike na albumu, zvokov, kitar … Plošče si vrtel do nezavesti. Danes greš preprosto na YouTube in poslušaš, kar ti prija."
Po Stankovićevem mnenju je glasbe danes sicer več, ima pa ta za ljudi manjši pomen kot nekoč. Spremenjen pomen glasbe je pomemben, zato ker so bile subkulture v veliki meri vezane na glasbo. "Ker je imela glasba tako pomemben status, je bilo tudi pripadanje subkulturi toliko bolj zavezujoče," pravi Stanković.
Izgubila se je kolektiviteta
V zadnjih stotih letih je povečanje individualizma zahodno družbo popeljal od množične do razdeljene, fragmentirane družbe. Do družbe, v kateri je toliko različnih delov, kot je ljudi, ki jo sestavljajo. Nekatere razlage, med njimi tudi teorija neotribalizma, pravi, da je to zato, ker družba danes sprejema "vse" vrste ljudi. Zato ti sploh ne potrebujejo več skupine, ki bi ji morali pripadati.
Če se je posameznik včasih v iskanju identitete zatekel k skupini, so danes individualne identitete tiste, ki prevladujejo in jih družba sprejema. Tako je postala najpomembnejša identiteta posameznika njegova individualna identiteta. Pripadanje skupini oziroma skupinska identiteta pa je danes na drugem mestu.
Individualna identiteta posameznika je danes pomembnejša kot skupinska oziroma pripadanje skupini.
Vprašanje identitete je vprašanje o tem, kako se posameznik postavlja nasproti drugim. "Včasih je obstajal le en življenjski stil, pozneje v 19. stoletju se šele začne pojavljati drugačen, umetniški in bohemski lifestyle, nato se pojavijo subkulture, ki so kolektivni in seveda 'drugačni' življenjski stili," pojasnjuje Stanković.
Z individualizacijo pa se je to spremenilo. "Danes se je vse to razdrobilo, izgubila se je kolektiviteta. Danes ima vsak svoj življenjski stil," pove Stanković in doda, da je danes veliko več posameznikov, ki pripovedujejo neko povsem svojo zgodbo. "Tega včasih ni bilo, ali si bil mainstream ali pa pripadnik subkultur."
Danes se pozicioniramo na družabnih omrežjih
S tem se je spremenil tudi način, na katerega posameznik gradi svojo identiteto. Ter seveda s prihodom interneta, ki je povsem spremenil medije in način komuniciranja.
Danes se posameznik pozicionira na družabnih omrežjih. "Objave so naš statement, ki ima veliko večji doseg kot to, kakšno majico ima človek oblečeno, ko ga bosta na primer videla le dva človeka. Danes ima vsak po več sto prijateljev ali sledilcev. To ima veliko večji domet."
Enako kot za identiteto velja tudi za potrebo po tem, da smo slišani. Včasih smo se priključili subkulturi ali udeležili protesta, danes pa nam družbeni mediji omogočajo, da se posameznik lahko individualno predstavlja in izraža mnenja in stališča.
Vse, kar objavimo, je naš "statement", naše sporočilo svetu o tem, kdo smo.
Stanković tudi pojasni, da ne gre le za selfije, temveč za vse, kar objavljamo na družabnih omrežjih. Pomembno je, kaj objaviš, ali so to šale ali fotografije, kakšne so fotografije. Pa tudi to, kje imaš profile, ali je to Facebook, Instagram ali kaj drugega. Posameznik oziroma njegova drugačnost je postala norma.
"Sem drugačen, svojo drugačnost pa artikuliram prek družabnih omrežij," je po besedah Stankovića tisto, kar danes vodi posameznika. Orodja subkulture, kot sta glasba in obleke, danes služijo individualnosti. To lahko podpremo z dominacijo glasbenih form in modnih trendov brez družbenopolitičnega sporočila.
"Slovenija je kulturno nazadovala"
Pri razumevanju, zakaj je prišlo do sprememb, je pomembna tudi umestitev v kontekst. "Slovenija je kulturno nazadovala. S tranzicijo h kapitalizmu smo doživeli eno hudo retradicionalizacijo. V najbolj gledanem terminu so na televiziji narodnjaki, vedno več je nestrpnosti do drugačnih in tujcev. Včasih so podpirali progresivne strukture, tudi finančno. Danes tega več ni," pravi profesor s katedre za kulturologijo.
Doda še, da je zavladal trg, kar pomeni, da v državi, kot je Slovenija, lahko preživijo le tisti, ki nagovarjajo velike množice, "velike množice pa so, kakršne so."
Da je je pomembna umestitev v širši družbenopolitični kontekst, se strinja tudi dr. Milko Poštrak s Fakultete za socialno delo, ki je o subkulturah pisal že leta 1994. "V petdesetih in šestdesetih so mladi v Evropi in Ameriki odraščali v senci hladne vojne in imperialističnih posegov političnih velesil. To se je odražalo tudi na nekaterih oblikah družbenih gibanj med odraščajočo mladino."
"V sedemdesetih smo se spoprijemali z eno od gospodarskih kriz, v osemdesetih pa so se mladi začeli odzivati tudi na negativne posledice globalizacije in posledice onesnaževanja okolja. Posamezne oblike subkultur in mladinskih družbenih gibanj v svetu in pri nas lahko neposredno vežemo na omenjeno dogajanje," pravi Poštrak.
"V zadnjem desetletju, po izbruhu ekonomske in posledično gospodarske krize leta 2008, ob vzponu populističnih političnih opcij, so se mladi spet odzvali s poskusi novih strategij odpora, od 'occupy' gibanja (okupirajmo, op. p) do drugih oblik družbene angažiranosti."
Družbene okoliščine, v katerih danes odraščajo mladi, so se spremenile, zato razvijajo nove in raznolike načine odzivanja nanje, je še pojasnil Milko Poštrak.
V Sloveniji v primerjavi z nekaterimi metropolami ni veliko ljudi z drugačnimi in zelo individualiziranimi stili.
Čeprav naj bi subkulture sestavljali pripadniki nižjega razreda, pa se Stanković ne strinja v celoti. Po njegovih besedah gre za bolj izobraženo mladino srednjega razreda, ki se upira, vendar ima dovolj razširjene horizonte, da to počne z zanimivimi referencami.
"Na podeželju se mladina upira tako, da vozi motor 12 kilometrov na uro skozi vas, v mestu pa s subkulturami in drugačnimi življenjskimi stili."
V Sloveniji pa danes obstaja postsocialistični razred, ki nima dovolj materialnega in kulturnega kapitala. "V Sloveniji v resnici ni urbanega življenja." Čeprav jih v Ljubljani ne vidimo, je drugače, ko obiščemo katero izmed svetovnih metropol. "Tudi v Londonu, Parizu in New Yorku ni več tako, kot je bilo, ampak je danes tam veliko ljudi z zelo individualiziranimi imidži. Veliko več kot v Sloveniji."
So bili emoti zadnja klasična subkultura?
Subkulture še zmeraj obstajajo, vendar ne tako jasno definirane, da bi jih tisti, ki so subkulture doživeli v vsej njihovi veličini, lahko zares razumeli. "Nekatere izmed subkultur so ostale. Na primer goti, ki ni bila zelo velika, a je zelo dobro preživela. Pa tudi metalci. Tudi pank do neke mere, vendar danes obstaja bolj v neki underground zgodbi."
Subkulture so danes bolj slog kot pa življenjski stil. Nimajo več družbenopolitičnega sporočila, kot so ga imele včasih. Če pa že, so danes to mikroskupine.
"Verjetno je bila emo zadnja klasična subkultura, če ne štejemo hipsterjev, si so posebna zgodba, saj v resnici nimajo vsebine, pa tudi nihče noče bit del te subkulture." Meni pa, da bi ravno zaradi teh razlogov hipsterji lahko bili sodobna subkultura, saj je drugačna, njeno vsebino pa lahko najde vsak sam.
Ali bo pank kdaj zares umrl ali ne, ni gotovo. Morda tudi nikoli ne bo. Vse, kar je jasno, je, da se bo skupaj z drugimi subkulturami še naprej spreminjal. "Kulturne transformacije ne grejo na bolje ali slabše, le spreminjajo se," zaključi Stanković.
4