"Smo kot maratonci, na obrazih katerih lahko na cilju razbirate srečo in grozo"

Sarajevski filmski festival (SFF) je v svojih več kot 20 letih obstoja, letos poteka že 21., dobil že veliko prijateljev, poudarja njegov direktor Mirsad Purivatra. Kot vsako leto se tako tudi letos v Sarajevo, od 14. in vse do 22. avgusta, zgrinjajo filmski ustvarjalci, novinarji in drugi gostje ter ljubitelji filma iz vse Evrope in sveta. Program je letos še posebej močen, poudarja direktor. Prav tako pa ni popuščanja niti v šarmu tega sproščenega in intimnega vzdušja festivala.

Letos sarajevski filmski festival poteka že 21. leto. Ste si leta 1995, ob njegovi prvi izdaji, predstavljali, da bo zrastel do takšnih dimenzij in postal eden od najvidnejših evropskih festivalov? Vsa leta festivala smo dobro opravljali svoje delo. Projekti kot Sarajevo Film Festival ne nastanejo čez noč, še posebej ne s sredstvi, s katerimi razpolagamo. Za vse je potreben čas ali denar. Sami smo se zaradi pomanjkanja drugega naslonili na čas.

In kaj se je v tem času zgodilo? Programski profil festivala je bil natančno začrtan že na njegovi drugi izdaji. Za vsak zapisan stavek tega besedila pa se zdi, kot da je bil napisan danes. Zadali smo si, da SFF prispeva k promociji mladega regionalnega filma, da mora spodbujati razvoj domače in regionalne kinematografije in podobno. Vse to pa je bilo seveda veliko lažje reči, kot uresničiti. Da bi se povezala z vojno razdejana in z mirom razdeljena regija, je bilo treba najprej pridobiti zaupanje sosedov in šele nato iti naprej, kar pa je bilo težko delo. Za to smo potrebovali leta. Veliko energije smo usmerili v iskanje najboljših strategij in ko nas je enkrat priznal in objel "veliki svet", je bilo vse laž

Neizpodbitno je, da smo precej prepoznavni in pomembni v regiji. Zato smo si izborili vodenje resne strategije načrtovanja in razvoja vseh segmentov festivala. Mirno lahko rečem, da smo nekoliko "noro" in pogumno stopali pred časom, pomanjkanje sredstev pa smo nadoknadili z ustvarjalnimi improvizacijami. Zdaj smo, kjer smo, kako dolgo in kako bomo ostali, pa je odvisno od veliko dejavnikov. Pomembno je, da Sarajevo Film Festival predstavlja spono regionalne kinematografije s svetom.

Kateri od preteklih festivalov vam je najljubši? Obstaja neko čustvo, gost, film, ki se vam je vtisnil v spomin? Tisti, s katerimi delam, vedo, da je vsaka izdaja festivala nov in drugačen izziv. A vsem je skupno, da je to vedno nemogoča misija. Zato največ sreče in zadovoljstva izvira ravno iz uresničitve te misije. Smo kot maratonci, na obrazih katerih lahko na cilju razbirate srečo in grozo.

Pred javnostjo ostajajo skriti trenutki, kako prostovoljci, prevajalci, kinooperaterji in jaz po mokrih stolih pet minut pred prihodom občinstva vihtimo krpe. Vsak nov festival je za nas muka, a tudi največja mogoča sreča. Vsak prinaša nove avanture, nove izzive, tako da ne morem reči, kateri od teh je bil najbolj poseben, saj je takšen vsak na svoj način.

Kakšno mesto ima SFF danes v svetu? V okviru festivalskega posla ne obstaja seznam najboljših, obstajajo pa parametri, po katerih ocenjuje stroka. Ena od postavk je tudi proračun, s katerim organizatorji razpolagajo, kar pa je tako kot v nogometu. Da lahko vsako leto igrate v ligi prvakov, morate imeti sredstva, ki vam to omogočajo. Vendar pa nam glede na to, da imamo zelo skromen proračun, kljub temu uspeva ostajati na velikem odru že več kot 20 let.

Obstajajo le trije veliki evropski festivali in en ameriški, ki so resnično veliki: Cannes, Berlin, Benetke in Toronto. Vsi drugi veljajo za manjše. Seveda so med temi tako programske razlike kot razlike v dosegu in moči. To so festivali, ki "hranijo" velike. Hranijo jih z novimi avtorji, novimi pristopi k filmu in novimi idejami na področju filmske industrije. To so festivali, ki odkrivajo, in tu je naše mesto.

Kakšna je vaša vizija o nadaljnjem razvoju festivala? Po dveh desetletjih delovanja lahko rečem, da smo blizu želene oblike in vsebine festivala. A še vedno je lahko bolje, še bližje cilju, ki smo si ga zadali na začetku te zgodbe. Seveda je bilo veliko preizkušenj, ki so nas silile v kompromise, vendar nikoli nismo šli predaleč od bistva.

Ne glede na to, kako je naša rdeča preproga zanimiva širšemu občinstvu in medijem, smo ostali dosledni cilju, da žarišče interesa javnosti in stroke usmerjamo k našemu tekmovalnemu programu in novi, mladi regionalni kinematografiji. V izboru filmov, ki se borijo za nagrado srce Sarajeva, skušamo zaobiti izbiro po nacionalnem in političnem ključu ter tako ohranjati verodostojnost selekcije. To, da ostanemo središče regionalne kinematografije in da ponujamo možnosti in odpiramo vrata našim avtorjem v svet ter da povezujemo regijo z mladimi avtorji, ki predstavljajo prihodnost kinematografije na našem prostoru, so naši cilji. Za to smo se borili do zdaj in to je treba ohraniti.

Kaj lahko o letošnjem festivalu rečete v tem trenutku? Program je letos resnično izvrsten. So leta, ki so v filmski produkciji slabša in boljša. Na srečo smo letos v pozitivnem vzponu, zato je program, ki smo ga pripravili, resnično kakovosten.

Poudariti moram, da to, kar ponuja naš festival, ni le film, temveč tudi srečevanje s tistimi, ki so določen film ustvarili. Ravno ta stik z ustvarjalci pa je tudi tisto, kar občinstvo ceni. Interaktivnost festivala ni bila nikoli tako pomembna, kot je danes. Koncept Sarajevo Film Festivala pravzaprav temelji na tem intimnem stiku, ki ni pomemben le za občinstvo, temveč je to močna in pogosto opredeljujoča izkušnja tudi za filmske ekipe. Ravno zaradi tega se avtorji v Sarajevo vračajo, novi avtorji pa sem želijo priti. Zaradi tega imamo v procesu izbire filmov kot pomemben del festivala poleg filmov v mislih tudi občinstvo. In če strnem: z letošnjim izborom filmov ponujamo za vsakega nekaj.

Ne glede na izzive, s katerimi se v sodobnosti srečujeta regionalna in svetovna kinematografija, torej poudarjate, da ta ne usiha? To potrjuje tudi festivalski program. Med desetimi filmi, ki se potegujejo za nagrado srce Sarajava v kategoriji igranega filma, še vedno prednjačijo debitanti: z dvema svetovnima, eno mednarodno in sedmimi regionalnimi premierami. Tekmovalni program igranega filma kaže premoč in moč regionalne kinematografije. Gre za inteligentne, močne, večplastne in pogumne filme, ki prinašajo resne, vznemirljive zgodbe, ki jih bo občinstvo zagotovo prepoznalo.

Izbor za Letni kino HT Eronet sestavljajo najuspešnejši filmi z velikih festivalov iz Toronta, Berlina, Tribece … Imamo tudi dva v Cannesu nagrajena filma. Tudi Laško Summer Night je poln zanimivih naslovov, glasbenih in dokumentarnih. Občinstvo ima težavo pri izbiri, saj istočasno predvajamo toliko dobrih filmov. Program Kinoscope, ki je namenjen resničnim filmskim oboževalcem, tudi letos prinaša zelo kakovosten izbor ter številne neverjetne teme in žanre.

Kakšen je vaš pogled na sodelovanje filmskih ustvarjalcev na letošnjem festivalu? Naši selektorji zelo pozorno branijo visoke standarde izbora. Edina kriterija za izbor sta kakovost in umetniška vrednost filma. S ciljem, da ohranimo verodostojnost in ugled, se izogibamo političnim in nacionalnim kriterijem. Seveda pa sem osebno zelo srečen, ko so v naš program vključeni filmi iz držav, s katerimi je Bosna in Hercegovina nekoč živela v skupnosti. Tudi zato ker vemo, da finančni položaj regionalnih kinematografij ni prav rožnat.

A ne glede na to ob veliki meri ustvarjalnosti in povezovanja nastajajo krasne koprodukcije, kot so Zenit in Naša vsakdanja zgodba, ki so vključeni v tekmovalni program igranih filmov, pa tudi dokumentarni film Dom režiserja Metoda Pevca, ki je del tekmovalnega programa dokumentarnega filma. Ko k temu dodamo Ti mene nosiš, predvajan v programu V fokusu, in svetovno premiero mladinskega filma Ritem ljubezni, ki bo razveselila gledalce v programu TeenArene, lahko prepoznamo lepo sliko o predanosti in delu slovenskih filmskih ustvarjalcev. Ker pa eni in drugi mislimo na prihodnost filma, od leta 2007 organiziramo tudi Talents Sarajevo – platformo za povezovanje in izobraževanje mladih filmskih profesionalcev, kamor Slovenija uspešno pošilja svoje ustvarjalce. Letos se nam bodo tako pridružili producentka Barbara Daljavec, filmska kritičarka Ana Šturm in direktor fotografije Lev Predan Kowarski. V vseh teh letih smo imeli veliko gostov iz Slovenije. Dolgoletni stiki s filmskimi ustvarjalci in novinarji, slovenskimi partnerji in sponzorji, ki omogočajo izvedbo festivala, pa so prerasli še v prijateljstva, na katera smo ponosni.

Oskarjevec Benicio del Toro je tudi letošnji gost festivala in prejemnik nagrade častno srce Sarajeva. Iskreno, malo je festivalov v Evropi, razen Cannesa, Berlina in Benetk, ki jim uspeva kontinuirano privabljati igralce, kot je Benicio del Toro, ali režiserja Atoma Egoyana in Brillanteja Mendoze, ki so med drugim letošnji gostje.

Verjamem, da smo s svojim preteklim delom ustvarili tako dobro podobo festivala, da nam lahko uspe vsako leto na festival privabiti neko svetovno filmsko zvezdo. Eden od letošnjih gostov, Benicio del Toro, pa je zagotovo trenutno eden od najbolj zanimivih igralskih imen v svetu filma. S svojo fantastično kariero in galerijo raznovrstnih vlog v neodvisnih in hollywoodskih filmih danes velja za enega najbolj iskanih sodobnih igralcev. Še posebej pa je za nas pomembno to, da Benicio del Toro, tako kot predhodni slavni gostje, predava udeležencem programa Talents Sarajevo.

V času festivala Sarajevo postane tudi zanimiva turistična točka, ki ob filmih ponuja tudi veliko priložnosti za druženje. Je tudi letos tako? Sarajevski filmski festival velja za festival s prijateljskim, sproščenim in avtentičnim vzdušjem. Najbolj nas veseli, da se k nam gostje radi vračajo.

Poleg uradnega dela festivala se z veliko pozornostjo posvečamo tudi spremljevalnemu programu. Tako smo se tudi letos potrudili, da se bodo tako obiskovalci kot gostje počutili dobro. Zato smo v maniri dobrih gostiteljev pripravili veliko izletov, zabav in druženj. Naše namene so prepoznali tudi preostali Sarajevčani, organizatorji in turistični delavci, ki so prav tako pripravili program. Torej, da, med festivalom je in bo v Sarajevu zelo zabavno, na kar smo zelo ponosni.