Ponedeljek, 12. 5. 2014, 16.43
7 let, 1 mesec
OCENA FILMA: Sosedi
Hollywood nam vsako leto navrže kopico obešenjaških komedij, ki obiskovalcem kinematografov obljubljajo nepozabno zabavo, sestavljeno iz seksa, drog in prostaškega humorja. Čeprav niso primerne za mladoletne gledalce, so v prvi vrsti namenjene prav njim. Obljubljena zabava tako še najbolj spominja na petkov večer v parku Tivoli ali ob nabrežju Ljubljanice: začne se z alkoholom in konča s slabostjo, v najslabšem primeru celo z bruhanjem. Na srečo (ali pa na žalost) se naslednji dan dogodkov spomnijo le redki.
So Sosedi (Neighbors) – komedija o vojni med mladima zakoncema in študentsko bratovščino – še en takšen "petkov večer"? Da in ne. Film brez dvoma spada v omenjeno kategorijo (vse sestavine, vključno z orjaškimi dildi, norimi gobami in kletvicami, so tu), le da vsaj delno izpolni svojo obljubo. Gledalce zabava. Kako dolgo se ga bomo spominjali, pa je že drugo vprašanje.
Sprva se poskušata z njimi spoprijateljiti, ko pa postanejo zabave preglasne, prekršita dano obljubo in pokličeta policijo. S tem dejanjem sprožita vojno, v kateri so dovoljena vsa, tudi najbolj podla sredstva. Izid je nepredvidljiv, jasno je samo, da bo moral poraženec tega medgeneracijskega spopada zapustiti sosesko, česar pa si mlada zakonca ne moreta privoščiti.
O Sethu Rogenu ne bom izgubljal besed. Komik znova igra samega sebe in v tej vlogi je kot vedno odličen. Preseneti predvsem Zac Efron. Pred ogledom bi prisegel, da je igralec dobil vlogo zaradi svojega izklesanega telesa. Ta spominja na naslovnico revije Men's Health, zvezdnik Srednješolskega muzikala pa ga v filmu tudi vneto razkazuje. Rogen svojega soigralca opiše kot "puščico proti tiču". Izkazalo se je, da ni vse v videzu in da je puščica usmerjena še kam drugam.
Če bi bil Teddy klišejski zlikovec, bi se gledalci (najstnice so pri tem izvzete) hitro obrnili proti njemu in postavili na stran njegovih nasprotnikov, nato pa do konca filma čakali na predvidljiv konec in preštevali uspele oziroma neuspele šale. Ste mislili, da jih ne bo? Vedno so.
Hkrati so moči precej enakomerno razporejene tudi med samimi zavezniki. Kelly ni ne možev privesek ne glas razuma, nasprotno. Rose Byrne je enakovredna partnerica Rogenu. V zločinu, ljubezni, predvsem pa v komediji. Efron ima moškega partnerja. To je Dave Franco, ki se izkaže v vlogi podpredsednika bratovščine in Teddyjevega najboljšega prijatelja Peta. Moto vsake bratovščine je moški pred joški, kar medvedka Kelly spretno izkoristi.
Mlajši gledalci se bodo verjetno bolj poistovetili s Teddyjem in Petom, starejši z Radnerjevima. Res pa je, da med Teddyjem in Macom tako ali tako ni velike razlike. Mac si domišlja, da je še vedno mlad in kul, medtem ko se Teddy boji, da bo čez nekaj let končal podobno kot njegov sosed. Medgeneracijsko solidarnost onemogočajo njuni notranji demoni.
Pete v nekem trenutku celo izjavi, da kot otrok ločenih staršev ne odobrava početja, ki bi povzročilo razpad zakona. Lepo od njega. Sama izjava ni nič posebnega, bolj me je presenetila pristnost izrečenih besed. Še posebej, ker so te prišle iz ust mladeniča z groteskno velikim penisom. Pri tovrstnih filmih se takšnim in drugačnim penisom pač ne moremo izogniti.
Na srečo so se ustvarjalci izognili marsikateremu drugemu klišeju. Naveličal sem se že komedij, v katerih žena zapusti moža, nato pa se ta več kot polovico filma trudi pridobiti nazaj njeno naklonjenost. V odnosu med Macom in Kelly, pa tudi med Teddyjem in Petom, se resda pojavijo razpoke, vendar iz njih ne pricurlja sentimentalnost. Ta je omejena na nekaj kratkih prizorov, kar je povsem dovolj.
Komedije Pozabi Saro po sedmih letih še vedno nisem pozabil. Nisem prepričan, da se bo podobno zgodilo tudi s Sosedi, je pa svojevrsten uspeh že to, da filma nisem želel pozabiti. Solidna tri. Ah, k vragu, človek je samo enkrat mlad, dobrososedski odnosi pa zahtevajo malo več strpnosti. Naj bo štiri.